V spomin Tonetu Pavčku

Z izborom in interpretacijo Pavčkove poezije in glasbeno zaveso smo se poklonili pesniku, ki je zaznamoval prostor in čas, kakor sta prostor in čas zaznamovala njega in vsakogar od nas.
Nastopili so Simona Kopinšek, Dani Marinič in Tilen Turk.

Tone Pavček je v knjigi za otroke Deček gre za soncem zapisal:

Na svetu si, da gledaš sonce.
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce.
In da s sveta odganjaš sence.

Toliko nam je dal. Nas nenehno opominjal na toliko vsega. In vztrajal:

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Njegove pesmi so ponarodele na naših jezikih, v naših ušesih. V naših srcih. Razbiral je lepote letnih časov, opažal spregledano, čudesa in mnoge oblike videnega prevajal v pesniški jezik. Ljubezen je bila osrednja. Po še tako gosti temi je najprej prva in potem poslednja vselej naznanila:

Nekaj je v zraku.
Lepega. Nežnega.
Mimobežnega.
Nekaj je v zraku.

Čuti se. Sluti.
Kot dih in drget.
Kot šum in šepet
v slednji minuti.

Nekaj je v zraku,
kar odseva v očeh,
kar odmeva v ljudeh
na vsakem koraku.

Je to za pesem
skrivnostni navdih?
Ali ljubezen?
Njen dih in vzdih?

Program je podprt s strani Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.