Pogovor z Jasno Vombek

Četrtek, 23. junija ob 19. uri - predstavitev knjig Jasne Vombek.
Pogovor z avtorico je vodila Vesna Spreitzer.

Literarna in gledališka kritičarka, esejistka ter dramaturginja Jasna Vombek bo predstavila knjigi kritik in esejev Pripovedne Promenade: izbor literarnih popotovanj in Prevzetost Pogleda: gledališki odsevi.

O svojem delu je avtorica zapisala: "Moje kritiško pisanje izvira edino iz želje biti z določeno knjigo ali uprizoritvijo v intenzivnejšem stiku, ker me je idejno, tematsko ali estetsko močneje pritegnila in vznemirila. Po smislu tega početja se sprašujem toliko, kot se pesnik sprašuje po smislu pisanja pesmi. Če bi bilo moje ustvarjanje odvisno od "zunanjih", "objektivnih" vprašanj o smislu pisanja (in morebitnih - zadovoljivih - odgovorov nanje), ki so, paradoksalno, nekje v ozadju ves čas prisotni, kritik najbrž nikoli ne bi pisala. Tovrstni odgovori so namreč sila neotipljivi, zunanjega odziva skoraj ni, kar pomeni, da se kritikov feed back odvija v samem procesu pisanja, ko skozi kompliciranost in zahtevnost poskusa razumskega artikuliranja čutnega, čustvenega, neujemljivega, tu in tam pripronica tudi užitek, se za trenutek spoji s trudom, nato spet izgubi in doseže najvišjo frekvenco takrat, ko je besedilo končano. V tem sta ves smisel in ves eros tega donkihotskega početja."

Jasna Vombek je bila rojena l. 1969 v Mariboru. Zaključila študij primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1992 je izšel njen pesniški prvenec Obrisi stvari koje dolaze. Od l. 2001 dela kot samostojna ustvarjalka na področju kulture – literarna in gledališka kritičarka, esejistka, dramaturginja. Zadnjih petnajst let objavlja svoje kritiško-esejistične izsledke v domala vseh časnikih, revijah in na radijskih postajah: Dialogi, Literatura, Tribuna, Mentor, Revija 2000, Ampak, Večer, Dnevnik, Delo, Finance (nekoč Razgledi in Slovenec), Radio Slovenija, ljubljanski Radio Študent, Mariborski radio študent. Januarja 2005 je bil v Mini teatru na Ljubljanskem gradu premierno uprizorjen njen avtorski projekt Moderato Cantabile (po romanu Marguerite Duras), v okviru katerega je izšla tudi avtoričina istoimenska monografija. Udeležuje se delavnic in seminarjev s področja gledališke igre in različnih performativnih praks. Marca 2005 je v Bostonu izvedla performans Shujen's wish. Izdala je zbirko gledaliških refleksij Prevzetost pogleda: gledališki odsevi, izšel pa je tudi izbor njenih literarnih recenzij oziroma esejev o svetovni literaturi z naslovom Pripovedne promenade: izbor literarnih popotovanj. Piše kratko prozo ter eseje o umetniških dogodkih v tujini.

Program je podprt s strani Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

MMC KIBLA se zahvaljuje za podporo EU-EACEA, program Kultura, Bruselj, Ministrstvu RS za kulturo, Mestni občini Maribor ter Uradu za mladino.

Polona Krajnc Dragar: Večer literarne in gledališke refleksije

Jasna Vombek: Prevzetost Pogleda: gledališki odsevi (Ljubljana: Javni sklad za kulturne dejavnosti, 2006)
Jasna Vombek: Pripovedne Promenade: izbor literarnih popotovanj (Notranje Gorice: Izobraževalno društvo za medije, 2007)

   Zadnjih dvajset let deluje Jasna Vombek v slovenskem kulturnem prostoru predvsem kot literarna in gledališka kritičarka. Razen občasnega dramaturškega sodelovanja se je spomnimo po njenem avtorkem projektu, gledališki uprizoritvi Moderato Cantabile (po istoimenskem romanu M. Duras) na ljubljanskem gradu l. 2005.
   Zbirka z naslovom Pripovedne Promenade: izbor literarnih popotovanj najnazorneje osvetljuje avtoričino literarnokritiško pot, ki je še vedno osrednja tema njenega pisanja. Izšla je v obliki multimedijske zgoščenke (oblikovanje Silva Požlep) in prinaša izbor iz njenega obsežnega in dolgoletnega literarnokritiškega ter esejističnega obdobja. Osišče ustvarjanja Vombekove je proza tujih avtorjev (med katerimi so najbolj v ospredju Elfriede Jelinek, Toni Morrison, Hermann Hesse, Johann Wolfgang Goethe, Adolfo Bioy Casares, Amin Maalouf, Aldous Huxley, Tahar Ben Jelloun in drugi), saj ji ta, kot je nekoč povedala, prinaša največjo domišljijsko svobodo in kritiško-pisateljsko strast. Drugi del knjige vsebuje tri poglobljene literarnoteoretske razprave; magični realizem severnoameriške pisateljice Louise Erdrich, kot se je razpiral v njeni romaneskni tetralogiji, najznačilnejši tematski elementi idejnega sveta genialnega argentinskega prozaista, esejista in pesnika Jorgea Luísa Borgesa in samosvoja interpretacija romana Moderato Cantabile eminentne francoske romanopiske Marguerite Duras. Zadnji del zgoščenke razgrinja osebnost in delo poeta ter gledališkega in filmskega igralca Radeta Šerbedžije. Literarni portret, intervju in recenzija njegove avtobiografije, podkrepljeni z zvočnimi odlomki njegove poezije so sublimen zaključek literarne pisave Jasne Vombek.
   Gledališke refleksije, ki jih je avtorica izbrala v knjigi Prevzetost Pogleda: gledališki odsevi, zajemajo obdobje med leti 1999 in 2005. Čas, ko je bilo, kot je zapisala, njeno tovrstno ustvarjanje najintenzivnejše. Njena besedila izstopajo od običajnih kritiških zapisov, kot jih beremo v dnevnem časopisju, najprej po dolžini; gre za daljše, esejistično naravnane refleksije, ki nemalokrat rezultirajo v gledališko- oziroma literarnoteoretske razprave. Taka so predvsem besedila o Ecu, Borgesu, Čehovu, Kaneovi, Bürgerju, Goetheju in posameznih uprizoritvah brez enotne dramske oz. literarne podlage. O tem, kako razume gledališko kritiko, kakšen je bil njen model pisanja in po kakšnem ključu je izbirala tako predstave kot mesto objave kritik o njih, je avtorica odgovorila, da je 'model' - v kolikor je sploh možno govoriti o enotnem modelu - nastajal sproti in spontano, odvisno od vsakokratne uprizoritve, a vselej kot posledica želje biti z določeno uprizoritvijo v intenzivnejšem stiku tudi po njenem koncu na odru, ker jo je močneje pritegnila bodisi s temo, ki ji je blizu iz literarnega ali dramskega sveta bodisi s specifično idejno pojavnostjo in njeno izgradnjo. 'Ker je bil tako izbor uprizoritev, čas, ki sem ga namenila posamezni kritiki, njihova širina, intenziteta ter radikalnost mojih pro et contra argumentov povsem v moji domeni, sem si najprej poiskala prostor, ki mi je omogočal popolno svobodo. Zato sem se tudi izmaknila pisanju za dnevno časopisje ali celo radijski tip 'sinočnje premiere', saj sem sledila svojemu ustvarjalnemu nemiru, ki mi je narekoval zavezanost sebi in ne mediju z njegovimi značilnimi zahtevami. Ta odločitev mi je omogočila, da sem kritiko razumela kot ustvarjanje in jo v tem smislu tudi razvijala.'
   Refleksije, ki jih je Blaž Lukan v spremni besedi označil kot 'dramaturške' in jih primerjal s tistimi, ki sta jih pisala Lessing in pri nas Vladimir Kralj - in ki se živo berejo tudi brez spomina na uprizoritev, na podlagi katere so nastale - si tudi pet let po izdaji zaslužijo posebno pozornost.