Bojan Humski: STAF, predstavitev knjige

Torek, 7. julij 2009, ob 19. uri - predstavitev knjige Staf Bojana Humskega, ki je izšla v zbirki TOX, založniški znamki Kible. Pogovor z avtorjem je vodila Snežana Štabi. Predstavitev je potekala na Glavnem trgu pred Komunikacijsko informacijsko točko KIT (Glavni trg 14).

Rdeča nit knjige so droge, legalne in prepovedane. Nazoren prikaz »meni-se-to-že-ne-more-zgoditi« načina razmišljanja, seveda napačnega. Nazoren prikaz, kako droga uspešnega poslovneža - preden se sploh zave - preobrazi v uspešno zasvojenega dilerja. In nazoren prikaz poti iz droge, v življenje brez drog.

Brez moraliziranja.

»Pred vami je torej bolj dokument kot knjiga,« je zapisal novinar in recenzent knjige Iztok Presl (v Stafu omenjen s pravim imenom), »dokument, ki bi lahko bil tudi suhoparen življenjepis, priložen prošnji za službo, a je – nasprotno – obarvan, zanimiv in ravno dovolj ritmičen hod dogodkov, da ga je moč vsrkati v enem dnevu (če količkaj hitro berete) … hkrati pa dovolj poučen, da bi ga premnogi enostavno morali vzeti v roke, kajti zapleti in izkušnje, ki si jih je avtor nabiral (na svoji poti navzdol), bi se lahko končali tudi neprimerno slabše ali bolj tragično … in tu tiči srž sporočila. »Ne ubirajte te poti, ker vas lahko nazaj v življenje spravi le srečno naključje!«, na katerega pa 99,9 % ljudi preprosto ne more in ne sme računati, o čemer jasno pričajo statistike, številke o množici zasvojencev, izgubljenih življenj in usod, razpadlih družinah in raznovrstnemu kriminalu, povezanem z drogami …«

Staf je izpoved avtorja – zelo direktna, osebna, odkrita – o njegovi mladosti, zabavi, prijateljih, druženju, in predvsem nastajanju življenjskih vrednot. Gostobesedna, večinoma napisana v obliki pogovorov, ki so zapisani v mariborsko-štajerskem »pouličnem« jeziku. Jezik je »skregan« s knjižno-jezikovno normo in pravili, kar je v knjigah že nekaj časa »in« oziroma ga najdemo v programih založb in na knjižnih policah ter na naših nočnih omaricah. Avtor je odrasel v Mariboru, med Pobrežjem, Taborom in Meljem, kjer se je oblikovala in vzpostavila njegova govorna in besedna artikulacija. Poznejša selitev na Primorsko ni več vplivala na jezik, tam je njegovo življenje zapolnjevalo iskanje smisla (žensk, zaslužka, zabave) in soočanje z odraslostjo in zrelostjo ter uveljavljanje v družbi. Z neverjetno vnemo se zažene in izpelje poslovne podvige, s humorjem in naivno prepričanostjo doseže tudi številne uspehe, ob tem pa se kalijo tudi odnosi s prijatelji in širšo družbo. Zgodba o sedanjosti, ko nekaterih stvari preprosto ne razumemo, če/ker nismo sami doživeli teh izkušenj, je v zapisu avtorja besedila tudi zgodba o izgubi iluzij, ki niso imele priložnosti nastati.