Oleg Kulik: Mrtve opice, Lolita proti Alice

Oleg Kulik: Mrtve opice, Lolita proti Alice
14. 9.–4. 10. 2024
Galerija Poola, Kandlerova 14, Pulj, Hrvaška

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Olega Kulika Mrtve opice, Lolita proti Alice, ki bo v soboto, 14. septembra, ob 20. uri v Galeriji Poola (Pulj, Hrvaška).

Oleg Kulik je obiskal zoološki muzej v iskanju obraza lastnega neantropomorfnega Drugega. Prepričan je, da lahko danes le taksidermična umetnost govori o najpomembnejših stvareh.
Hamlet je trdil drugače: »Tvoja duša bo umrla prej kot tvoje telo, zato se ne boj ničesar!« Toda človek si bo raje želel Nič, kot da si ne bi ničesar želel, in bil pogumnejši od svojih strahov.
Nepremično strmenje Kulikovih opic podobno kot Hamletove zmerljivke povzroči, da se opazovalec zazre vase in tam notri ni vse lepo in mirno. Med zrenjem v oči mrtvih opic se bo marsikdo spomnil na Cindy Sherman ali Walterja Benjamina, drugi bodo pomislili na skrivnostno rusko dušo ali celo postmodernizem, toda iz reverzibilnosti živega in mrtvega izžareva takšna nepovratnost, da je težko prezreti zlobo in muko, ki se nahajata v nas. Tako je torej povsem smiselno iskati umetnost v zoološkem muzeju in etiko v estetskih eksperimentih. (Mila Bredikhina)

Serija del Alica proti Loliti priča o tem, da radikalni poskusi Olega Kulika, da prestopi človeški horizont, predvidevajo vrnitev. Transgresija je kot bumerang. Izhodišče je vedno specifično in nepozabno.

Živalističnega učinka, ki ga Kulik predstavlja v kulturi, Človek kulture še ni ovrednotil, čeprav mu obljublja veliko, morda celo preveč, tudi recept za nesmrtnost (in žival je nesmrtna, ker ne ve ničesar o smrti, tabu cone pomena, konfliktu med realnim in simbolnim).

Kulikove obljube so bile (Za vedno ali za zdaj?) prevedene v konvencionalni jezik, v pogajanja o konvencijah.

Element strasti je ena stran, poskus nadzora pa druga stran teh pogajanj. Ena stran je zrcalno pomnožena domišljija, druga pa transparentnost finega konstrukta. Na eni strani imamo Lolito in potapljanje v neskončne globine nezavednega, na drugi strani imamo Alice, ki uteleša otroško naivne in modre pomene.

Dogovor med obema stranema je mogoč, če je mogoče njun večni konflikt vizualizirati v prizoru, ki bi lahko zadovoljil obe strani.

Biografija

Oleg Kulik (Oleg Borisovič Kulík), ruski umetnik ukrajinskega porekla – performer, kipar, fotograf, slikar in kustos – je znan predvsem po performansih, v katerih se obnaša kot pes, ki se pogosto priklene na predmete ali ljudi. Z nasilnimi in nepredvidljivimi dejanji namesto z besednimi ukazi želi Kulik poudariti konservativne verske in družbene norme v Rusiji.

Uvrščajo ga med najzanimivejše ruske umetnike devetdesetih let. Skupaj z Ilyo Kabakovom je prejel najvišje nagrade mednarodnih likovnih kritikov. Pozornost likovnih kritikov in kustosov razstav po vsem svetu mu je uspelo pritegniti s performansi, za katere je značilna "močna" ekspresija, v kateri tudi sam prevzame vlogo "umetnika-živali", natančneje "umetnika-psa"; včasih pa bi bila to ptica, ali riba, ali bik. Umetnik s tem zastavlja temeljno vprašanje o bistvu človeškega v človeku in kaj lahko zanj pomeni vrnitev v stanje "prvotne živali".

Rodil se je 15. aprila 1961 v Kijevu v Ukrajini. Leta 1979 je diplomiral na Kijevski umetniški šoli in kasneje leta 1982 na Kijevski visoki šoli za geološke raziskave. Kulik dokumentira svoje delo s fotografijo in videom, s čimer si je prislužil precejšnjo prepoznavnost. Leta 1996 je prejel štipendijo berlinskega senata, imel retrospektivo v Central House of Artists v Moskvi in sodeloval na Interpolovi razstavi leta 1996 v Stockholmu, kjer je slavno napadel občinstvo in umetniška dela. Kulik trenutno živi in dela v Moskvi v Rusiji.

Več:
https://www.poolagallery.net/hr/dogadanja/?post_id=63&post_slug=oleg-kulik-mrtvi-majmuni-lolita-protiv-alise

--
Organizacija: Galerija Poola
Soorganizacija: Kulturno izobraževalno društvo KIBLA, Društvo za sodobno umetnost X-OP