Tim Brady - koncert 9. decembra 1999 ob 21. uri v Galeriji Kibela
TIM BRADY
(CAN)
Tim Brady – električna kitara, trakovi
Koncert Tima Bradya je načeloma prvi v seriji Skrite note, ki se bo v Kibli formalno pričela z letom 2000 - prvi v seriji, ki naj bi prikazala odnos med akustičnim glasbilom (ali vokalom) in njegovo elektronsko senco. In s Timom Bradyem nam je uspelo začeti kar pri “vrhu”, kar zadeva kvalitetno ponudbo iz tovrstnih glasbenih smeri - tako je bilo na koncertu mogoče slišati rabo interaktivne elektronike (v realnem času), kakor tudi studijsko obdelane kitarske orkestre - predvsem pa solistično Steinbergerjevo (da, tisti Steinberger, ki je že pred leti moral zapreti vrata) električno kitaro v rokah kanadskega mojstra. Za izvedbo koncerta se zahvaljujemo Kanadski ambasadi v Budimpešti, glasbeni trgovini Marko (za posodo Fenderjevega ojačevalca), Narodnemu domu, še posebej pa prof. dr. Victorju Kennedyu s Pedagoške Fakultete v Mariboru.
S prvim koncertom smo vam zaželeli veliko užitkov ob glasbi, hkrati pa je veljalo kot povabilo na bodoče dogodke v Kiblinem programu Skrite note vsem, ki poslušate z odprtimi ušesi!
Glasbeni svet Tima Bradya je amalgam disparatnih glasbenih stilov - tako obsega njegovo delo komorne in orkestralne skladbe, elektroakustično glasbo, kompozicije za ples in glasbeno gledališče, svobodno improvizacijo in sodobni jazz - centralno pozornost pa v vseh naštetih oblikah namenja električni kitari; glasbilu torej, za katerega sodobni skladatelji menijo, da je preobremenjeno s klišeji iz popularne glasbe, češ da je nekako preveč “vulgarno”, da bi zanj pisali. K sreči cvetoča ponudba elektroakustične glasbe iz Quebeca zna bolje: tako Tim Brady, ki je klasično izobražen skladatelj, kot njegov občasni kolaborant Paul Dolden, skladatelj nove kompleksnosti, znata električno kitaro na novo osmisliti bodisi z naknadno zvokovno obdelavo znotraj milijone vrednih studijev Montrealskega podzemlja, ali pa kar s preprosto “razglasitvijo” po vzoru baročnih scordatur. Bradyev zadnji diskografski izdelek Strange attractors, s katerim se je predstavil na svetovni turneji - in s postankom v Mariboru - prinsel solistična dela za kitaro (električno, akustično pa tudi basovsko) trak in elektroniko ter pričaral “avditorne halucinacije” v, večidel studijsko obdelanih imaginarnih orkestrih, v katere Brady združi tudi po več kot dvajset kitar! Ob rabi elektronskih pomagal, zna Brady s harmonskimi prijemi tudi v solističnih nastopih pričarati priokus orkestralnih razsežnosti - nenazadnje zaradi svoje vrhunske virtuoznosti in dlakocepske preciznosti. Sofisticiranim tehnologijam navkljub, zmore v svoji godbi ohraniti tudi spontano “sočnost” in pristnost, kakršno običajno pripisujemo električni kitari v popularnejših žanrih - rocku, jazzu ali - kakor, zaradi navezav na francosko kulturo in ob vplivih z eskimskega severa, velja za številne Quebečane - njihovi “imaginarni folklori”. V jazzu Brady sodeluje predvsem z izrazitimi melodiki: Johna Surmanom, Kennyem Wheelerjem in Barrom Phillipsom in Johnom Abercrombijem. Tim Brady je doslej pisal skladbe po naročilu številnih vodilnih centrov za raizskavo elektroakustične glasbe, med drugim tudi za Groupe de Recherches Musicales (INA-GRM), studije francoskega nacionalnega radia, ki so zrasli iz pionirskega dela dveh Pierrov - Schaefferja in Henrya. Brady se tako pridružuje impozantnemu spisku sodobnih elektroakustičnih skadateljev: Boulezu, Stockhausnu, Xenakisu in Parmegianiju, ki so tamkaj kovali svoje sonorne objekte. Izkazano priznanje za kompozicijski talent je prišlo tudi s strani newyorškega festivala Bang On A Can, kjer danes izvajajo dela progresivne klasične glasbe in jih ne moti “zloglasni” sloves, ki si ga je prislužila električna kitara. Tudi izven studijev elektronske glasbe Brady poišče električni kitari nove razsežnosti: leta 1988 spiše skladbo za Montrealski komorni orkester in dva solista (el. kitara in trobenta/krilovka), jeseni 1992 pa še pravcati concerto za električno kitaro, ki ga izvaja orkester Esprit iz Toronta, solist pa je kajpada Tim Brady. Med novejšimi naročniki so tudi Nouvel Ensemble Moderne iz Montreala. Leta 1989 sestavi ansambel Bradyworks z namenom promoviranja lastne vizije električne kitare in obrede vse pomembnejše jazzovske festivale, ter z njim posname dve plošči - Inventions in Revolutionary Songs - na splošno zadovoljstvo občinstva in z entuziastičnimi pohvalami s strani glasbene kritike. Po izboru ameriške revije Guitar Player Magazine je njegova plošča Imaginary Guitars (skupaj z prej omenjenim skladateljem/kitaristom Paulom Doldnom) ena najboljših plošč v letu 1992. Stalnica njegovega dela so solistični nastopi, s kakršnim se je predstavil tudi v Mariboru. Leta 1997 je bil umetniški vodja koncertne serije Guitarevolution, ki se je raztezala malodane po vseh državah severne Amerike in si je za cilj zastavila re-definiranje vloge električne kitare v sodobni glasbi. Sicer pa je za progresivno, odprto glasbo sodobnosti nastal specifičen izraz ravno v Quebecu - “musique actuelle” so ji dejali, in danes ji tako rečemo po vsem svetu. Enega vidnejših protagonistov aktualne glasbe iz kulturnega (in lingvističnega) mikrokozmosa znotraj Kanade je gostila Kibla (takisto izolirano gibalo napredka v mestu Mariboru) - izkušenega popotnika v kitarskih labirintih - Tima Bradya! |
