Marko Jakše: More Freshest Meat

Marko Jakše, More Freshest Meat
Viteška dvorana UGM
14. do 31. oktober 2010
Maribor, Slovenija

Marko Jakše: "Si spet jokala, ljuba moja?"
"O ja! In še vedno jočem. Večno bom jokala."

Do 31. oktobra je bila v Viteški dvorani UGM na ogled razstava del Marka Jakšeta, izbor slik iz avstralskega ciklusa More Freshest Meat.

Marko Jakše (1959, Ljubljana) je 1987 je končal ALU v Ljubljani kot samouk. Od takrat živi kot svobodni umetnik. Razstavljal je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah, doma in v tujini, za svoje delo pa je prejel več domačih in mednarodnih priznanj in nagrad.

"Slika je spet noter. No, saj ni nikoli šla ven. Vsaj iz sebe ne. Mogoče se je le malce sprehodila, da se pogovori sama s sabo, tako zaupno kot se včasih mora, da ostane pri sebi. In da ponovno najde spokojnost, ki jo mora imeti, da je lahko celovita, da ne štrli in da ne pogreša. Ja, v svoji čezmernosti zna velikokrat pogrešati. Pa kar nekam gre in se vrne in spet gre. Da bi se vsaj za hip izmaknila, da bi izginila, da bi pozabila. Tudi mudi se ji nemalokrat, ker je treba še veliko odkriti in še več najti, a ne naglica niti monumentalnost ji ne pristojita. No, včasih se že rada postavi, čeprav se ji zdi, vsaj na prvi pogled, ko se zagleda v ogledalu, nečimrnost nespodobna. Včasih kar klavrna. Je pa njena in takšna je!"

Marko Jakše je eden tistih, ki bi ga lahko – z različnimi deli – umestili v karseda različna obdobja. Je slikar, ki kipari, je konstruktor, ki gradi, njegove slike nastajajo kot arhitekturne tvorbe, ki jih gradita poteza in oblikujeta barva. Zlagoma in postopoma. Je pesnik, ki spravlja verze v podobe, je pisatelj, ki sloji zgodbe, kot bi se dogajale v eni gesti, kot bi se življenje odvilo pred našimi očmi v enem zamahu. Hipno in bliskovito. Je umetnik, čeprav bi se s tem izrazom ne strinjal, je eden največjih sodobnih ustvarjalcev, kar mu spet ne bi bilo po godu, je mojster, avtorsko specifičen in samosvoj, ki ga ni mogoče umestiti v nobene trende, čeprav je marsikdo to že poskušal. Izzvenelo je bolj ali manj površno in povprek.

Povezati takega ustvarjalca s pradomovino slike, tam so najstarejše podobe iz 40.000 let pr.n.št., je zaokrožiti eno od zgodb, ki jih pripoveduje naša civilizacija. Avstralija, dežela aboridžinov, staroselcev, ki s slikanjem pripovedujejo svoje zgodbe, je kontinent, ki je sestavljen iz teh zgodb. Če bi pogledali vse slike, bi spoznali njeno celotno zgodovino in če bi razumeli aboridžine, bi spoznali tudi nas. Med drugim aboridžini menijo, da to, čemur pravimo mi umetnost, rečejo oni življenje, in zato je njihova povezanost z naravo tako pristna in neposredna. Človek je živo bitje, je del narave kot vse ostalo, najsi bodi žival ali rastlina, zemlja, voda, zrak, ogenj ali kamen. Tako je tudi slika pripoved življenja, polna simbolnih pomenov, sprejemanja zunanjega in dojemanja notranjega.

Trimesečno ustvarjalno in na prvem mestu življenjsko popotovanje po Avstraliji, med drugim v rezidenci The Art Vault (Umetniška zakladnica), v mestu Mildura, je Marko Jakše uresničil in udejanjil na razstavljenih slikah.

Peter Tomaž Dobrila

Razstavo sta pripravila:
Znanstveno raziskovalno združenje za umetnost, kulturno - izobraževalne programe in tehnologijo EPeKa in Umetnostna galerija Maribor

Informacije:
Milojka Kline: milojka.kline(at)ugm.si
Stefan Simončič: stefan(at)epeka.si

Razstavo so podprli: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor, Umetnostna galerija Maribor in Kulturno izobraževalno društvo KIBLA.