RUK x KIBLA2LAB mednarodni rezidenčni program: Vojtěch Radakulan
RUK x KIBLA2LAB mednarodni rezidenčni program: Vojtěch Radakulan 15.–27. 8. 2021 KIBLA2LAB
KIBLA2LAB gosti že drugo mednarodno umetniško rezidenco. V nedeljo, 15. avgusta, je v Maribor namreč prispel praški umetnik Vojtěch Radakulan.
Zanima ga ustvarjanje in umeščanje VR izkušnje v prostor kot instalacije, ki povezuje realni prostor z virtualnim, pri čemer gre torej za uporabo VR prostora kot nadgradnjo realnega. Prav tako ga zanima razvijanje kratke VR izkušnje z interaktivnimi predmeti, ki jih uporabniki_ce lahko primejo in raziskujejo. Pri svojem delu trenutno sodeluje z oblikovalcem zvoka za zvočne efekte v VR in tako poudarja pomembnost zvoka v VR izkušnjah.
Vojtěch Radakulan je umetnik in arhitekt, ki preučuje simulacije in gradnjo svetov. Pogosto se izraža s pomočjo platform za ustvarjanje iger, programske opreme za 3D rendering, pa tudi s pisanjem romanov, »gamebook-ov« (tj. interaktivna fikcija ali vizualni roman) ali preprostimi risbami in fizičnimi instalacijami. Namesto ustvarjanja fizične arhitekture se posveča kreiranju interaktivnih okolij, videov in računalniških iger, pri čemer obravnava teme, kot so simulacija, kopiranje, razdalja in premagovanje le-teh s pomočjo tehnologije. Ustvarjenim situacijam manjka jasen cilj, računalniških iger in »gamebook-ov« ni mogoče premagati, romanom in »gamebook-om« pa manjkata konec in začetek. Umetnik se rad potaplja v nenavadne situacije, ki jih težko opišemo z razumom in logiko. Ponuja brezplačno branje dogodkov in situacij, ki jih je težko dojeti, vse pa temelji na lastnih, omejenih in verjetno zelo dvomljivih osebnih izkušnjah. Neuspešno je poskušal sodelovati z industrijo Nollywood CGI. Sodeloval je pri izdelavi 3D animiranega filma, katerega naročnik je bil neznani spletni prevarant, ki je Radi poslal e-pošto, češ da je od leta 1979 zapuščen na ruskem nezemeljskem plovilu. S svojo najboljšo prijateljico, oblečeno v rumeno zaščitno obleko, se je pretepal pred največjo jedrsko elektrarno na Češkem, nato pa je odšel v center za obiskovalce, kjer si je uspešno izposodil uran. Rada je oblikoval več arhitekturnih projektov na zelo obiskanih mestih v Pragi, ki so nastajala stoletja, pri čemer pa jih ni nameraval realizirati. Zamišljene stavbe so bile npr. hiša za revne in neuspešne arhitekte, hiša za častilce atoma ali hiša, namenjena pokopu pokopališča in posledično samega sebe. Rada je spal v modernistični mučilni celici, ki jo je sam rekonstruiral, in sanjal o neskončnem številu umazanih stranišč, poravnanih v modernistični mreži. Ali pa je naredil več kopij starega pohištva, fasad, zarjavelih oprijemov in stolov iz stiroporja. Napisal je kratko knjigo in manjšo računalniško igro o dveh geodezijah in poskušal izmeriti svet, v katerem se nahajata. Te situacije imajo nekaj skupnih točk, če jih zaznamo ali ne. Gre za pojem razdalje, saj je težko vstopiti v jedrsko elektrarno, se preseliti v Nollywood ali porušiti pet stoletij stare cerkve. Jasno je, da Rada v realnosti tega ne želi, zato za dostop do teh nedosegljivih krajev uporablja različne vrste simulacij, novo tehnologijo ali stara orodja.
