Matjaž Krivic: Po poteh uničevanja gozdov v Boliviji / Borut Krajnc: Izbrisani

Matjaž Krivic: Po poteh uničevanja gozdov v Boliviji
Borut Krajnc: 31 let s(r)amote
15. 6.– 28. 7. 2023
KIBLA PORTAL

Vljudno vabljeni na odprtje razstav fotografov Matjaža Krivica Po poteh uničevanja gozdov v Boliviji in Boruta Krajnca 31 let s(r)amote, ki bo v četrtek, 15. junija 2023, ob 19. uri v prostoru za umetnost KIBLA PORTAL, Valvasorjeva 40.

VABILO 1 (PDF)
VABILO 2 (PDF)
GALERIJSKI LIST (PDF)

Kaj imajo »naši« izbrisani s problematiko krčenja gozdov v Boliviji? Na eni strani politiko, na drugi korporacije. Sprega politike ter domačih in tujih podjetij pri nas in v Boliviji povzroča človeške in naravne katastrofe in je osnovna definicija fašizma.

Tak duet dveh načinov in estetik, eden v barvnih, drugi v črno-belih fotografijah, nam neposredno pokaže celovito sliko, da tako v Sloveniji kot v Boliviji vladajo politiki, ki jim ni mar za naravo, niti za ljudi, ampak povezani s kapitalom in raznimi, tudi zelenimi agendami v imenu že-koga-in-česa, vzpostavljajo totalitarno oblast in manipulirajo s podatki in posledično z množicami.

Tako izbrisani kot tisti, ki jih je vladajoča politika administrativno razčlovečila, in priseljenci iz drugih delov Bolivije, ki jih vlada naseljuje v nižinske predele suhega tropskega gozda na vzhodu države, imajo skupno prav to: ljudske tragedije in ekološke katastrofe, popolno brezbrižnost, celo sovražnost do sočloveka, in uničevanje narave samo za večje profite, ne glede na posledice do vsega živečega in bivajočega v tej ali oni državi.

Očitno Slovenija po političnem delovanju ni nič drugačna od Bolivije, gre se le za nianse. Unipolarni svet kot enako postopanje politično-kapitalskih akterjev kjerkoli in multipolarni svet, ki dopušča še kaj drugega in tretjega. Unipolarnost kot sinonim za istost in fašizem in multipolarnost kot sinonim za različnost in demokratičnost.

Po poteh deforestacije v Boliviji sta se lansko jesen odpravila – ob podpori Društva za sonaravni razvoj Focus – tudi fotograf Matjaž Krivic in novinarka Maja Prijatelj Videmšek, da dokumentirata in raziščeta vzroke uničenja gozda v tolikšnem obsegu. Besedilo k fotografijam je prispevala Maja Prijatelj Videmšek, ki se je v okviru reportažnega potovanja po Boliviji sestala s številnimi predstavniki različnih interesnih skupin – živinorejci, trgovci z lesom, staroselskimi skupnostmi, varuhi gozda in odločevalci.

Leta 2021 je Bolivija po podatkih okoljske nevladne organizacije Friends of Nature (FAN) izgubila skoraj 300.000 hektarjev gozdov, s čimer je po stopnji uničevanja primarnih tropskih gozdov s tretjega mesta izrinila Indonezijo. Od leta 1976 do leta 2021 je Bolivija izgubila 8,6 milijonov hektarjev ali 14 odstotkov vseh gozdov. Intenzivnost deforestacije se povečuje. Zvezna vlada jo podpira z zakonodajo in s proračunskim denarjem. Do leta 2025 namerava potrojiti obseg obdelovalnih površin in podvojiti število glav goveda z zdajšnjih 10,6 na 22 milijonov živali, kar pomeni približno dve glavi goveda na prebivalca.

Lansko jesen so v Boliviji požari požirali na tisoče hektarjev gozdov, namesto katerih bodo kmalu posejani soja, koruza in sirek, čez nekaj let pa bodo nanje naselili govedo. O krčenju tropskih gozdov v Boliviji se ne piše veliko, saj tudi v sosednji, veliko večji Braziliji pospešeno uničujejo amazonski deževni gozd. Toda intenzivnost podiranja dreves v Boliviji je tolikšna, da ima ta država tretjo najvišjo stopnjo krčenja primarnih tropskih gozdov, takoj za Brazilijo in DR Kongo.

Amnesty International Slovenija je v sodelovanju z izbrisanimi in s fotografom Borutom Krajncem »počastil« 30. obletnici izbrisa s portreti devetnajstih ljudi, izbrisanih in prav tako njihovih otrok, osebnimi vpogledi v njihove izkušnje, citati upodobljenih ljudi in pojasnili, kako je izbris, ta huda kršitev človekovih pravic, zaznamovala njihovo življenje in življenje njihovih bližnjih. In nato so dogodek ponovili leto pozneje, ob 31. obletnici.

26. februarja 2023 je minilo 31 let od nezakonitega izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Slovenije; med njimi je bilo 5360 otrok. Posledice izbrisa so bile strahotne. Izgubili so zaposlitve in socialno ter zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona.

»Žal izbris ni del zgodovine naše mlade države, ampak še vedno traja: izbrisani so zmagali na slovenskem Ustavnem sodišču in Evropskem sodišču za človekove pravice, a 31 let kasneje poprava krivic ostaja samo navidezna: stalno prebivališče si je uspela povrniti manj kot polovica izbrisanih. Nekateri so v Sloveniji ostali brez urejenega statusa in povezanih pravic vse do danes,« je ob obletnici dejal predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević.

Razstavo Matjaža Krivica nam je posredoval Focus, društvo za sonaraven razvoj, razstavo Boruta Krajnca organizira Amnesty International Slovenije v sodelovanju z izbrisanimi.

O avtorjih

Matjaž Krivic je mednarodno priznan dokumentarni fotograf, ki dolgoročno spremlja zgodbe ljudi in krajev. Že petindvajset let v svojem intenzivnem, osebnem in estetsko prepričljivem slogu beleži obličje Zemlje in upodablja revnejše dele sveta, ki jih zaznamujejo tradicija, družbeni nemiri in močna navzočnost religije. V zadnjih letih se je usmeril v okolijska vprašanja in se s svojim delom zavzema za bolj zeleno prihodnost. Je dobitnik prestižne nagrade Popotniški fotograf leta 2022.

Maja Prijatelj Videmšek je dolgoletna novinarka Dela, ki se posveča okoljevarstvenim, naravovarstvenim in prehranskim tematikam ter prihodnosti kmetijstva. Njeni članki so bili objavljeni tudi v številnih najbolj uglednih svetovnih revijah in časopisih. Je soavtorica knjige Zadnji dve o projektu reševanja severnih belih nosorogov pred izumrtjem.

Borut Krajnc je dokumentarni fotograf in fotoreporter, hkrati pa deluje tudi kot neodvisni umetnik. Od leta 1991 je fotograf slovenskega neodvisnega političnega in kulturnega tednika Mladina. Je avtor fotografij v knjigi Route66 ter soavtor monografije Restart (skupaj s fotografoma Matejem Leskovškom in Mirom Majcnom). Leta 2009 je zmagal na festivalu Slovenian Press Photo. Živi in deluje v Ljubljani. V svojih delih se osredotoča na aktualne družbenopolitične tematike. S pomočjo tako konceptualnih kot dokumentarnih načinov raziskuje odnose med politiko in ekonomijo ter mikro- in makro razmerami v svoji neposredni okolici.

Več:
https://focus.si/
https://www.amnesty.si/

< Matjaž Krivic: Požgana drevesa, nagrmadena v dolge ravne linije, v občini San Rafael na vzhodu Bolivije, 2022. Foto: Matjaž Krivic

KIBLA PORTAL, Valvasorjeva 40, 2. nadstropje, Maribor
Odpiralni čas: od torka do petka, od 15. do 17. ure, za skupine tudi po dogovoru (kibla@kibla.org).

___
Razstava je nastala s finančno podporo Evropske unije in Ministrstva za zunanje in evropske zadeve RS. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Focus, društvo za sonaraven razvoj in ni nujno, da odraža stališča Evropske unije.