Tanja Radež: Druga nagrada Gold Ibex

Tanja Radež iz Slovenije za umetniško delo»Deklice in dečki«; kustos Tomas Poblete.
Prostorska postavitev z naslovom »Deklice in dečki« je vizualni razmislek Tanje Radež, ki v nekem delu svoje ustvarjalne dejavnosti zasleduje vidne ostanke polpretekle zgodovine svoje neobstoječe domovine Jugoslavije. »Deklice in dečki« je projekt, ki se ukvarja z zgodnjimi otroškimi igrami, ki temeljijo na raziskovalnem odnosu do zbiranja česarkoli. V Jugoslaviji smo deklice med drugim zbirale prtičke, dečki pa sličice za albume. Papirnati prtički rahli kot veter, nežno potiskani z drobnimi cvetlicami in vzorčki, so se deklicam odtisnili v nezavedni spomin.
Prtički so dišali po domačnosti ali nepoznani modernosti, po daljnem in nedosegljivem, včasih prestižnem ali luksuznem. Medtem ko smo deklice poetično zbirale prtičke in z njimi risbice in vzorčke, so dečki v glavnem zbirali sličice za albume. Psihološka vloga sličic ali nalepk, ki so bile sestavni del žvečilnih gumijev ali malih čokoladic je bila zelo pomembna.
Košarkarji, nogometaši, avtomobili, motorji, Vinetou in Sandokan, znani igralci, živali in rastline so v točno določenem redu po številkah nalepljeni v prazne prostore, ki se počasi polnijo. Vse skupaj je bilo napeto do trenutkov, ko jih je manjkalo samo še nekaj in pogosto je pri tem tudi ostalo. Albumi so opravljali veliko izobraževalno vlogo. Na naslovni strani albuma Oto-moto piše, da je to album sličic za splošno tehnično izobrazbo. Avtomobili, motorji in prometna vzgoja ali živali sveta so bili sistematično vzgojni, opremljeni z natančno ilustracijo in podrobnimi podatki. Za poln album Kraljestvo živali si poleg znanja o živalih iz tovarne dobil paket sladkarij, nepreverjena informacija pa je, da je bila velikost paketa enaka teži malega pošiljatelja.
Za športne navdušence pa imajo veliko vrednost albumi svetovnih prvenstev, zveznih lig in podobno, zbirke portretov fantov zataknjenih v času so enciklopedije spominov na športne podvige. Opazujoč različne albume in zbirke prtičkov sem na podlagi zgodnjih otroških zbiranj razvila teorijo o razliki med deklicami in dečki.
Zbiranje se začne že zelo zgodaj, morda je tudi prirojeno. Deklice zbiramo zasanjano, intuitivno, sproščeno, zbiramo oblike, občutke, medtem ko dečki zbirajo sistematično, v albumih in njim podobnih sodobnih obsesijah, je zbirka natančno določena, sistematizirana, oštevilčena, polna znanj in podatkov. Deklice svojo imovino zamenjujejo, dečki pa z njo trgujejo. Ta način delovanja ostane skozi vse življenje, zbirke žensk so čustvene, pogosto gospe niti ne ozavestijo, da je omara z množico čevljev za različne priložnosti, v bistvu zbirka. Moški, možje in gospodi pa se z zbiranjem pogosto spustijo v nevarno razmerje. V zbirke vložijo mnogo časa, znanja in denarja.
Moški svoje zbirke tudi vrednotijo, pogosto so nagnjeni k zbiranju stvari, ki jim teoretično vrednost raste. Moški znotraj svojih zbirk preprodajajo, se zanje borijo, jih natančno preučujejo, jih skrivajo ali se z njimi hvalijo. Ženske pa svoje zbirke na nek način živijo in jih tudi uporabljajo. Umetniško delo je izdelano v tehniki kolaža; razstavljena je serija 12 del.