X-OP Cultural Policy Group, Art School MAA (Taidekoulu MAA), Helsinki X-OP Platforma Maribor

Skupina je nastala v začetku poletja 2010, ko sta Bo Karsten, direktor Šole za umetnost Maa, in Johanna Fredriksson, producentka, ki deluje v helsinški veji omrežja X-OP, nekaj umetnikov povabila na srečanja v projektni prostor Maa-Tila. Glede na prvotni načrt je bil namen srečanj, da bi osnovali umetniški program za tedaj bližnji festival X-OP, ki so ga organizirali tako, da se je prekrival s srečanjem X-OP v Helsinkih. Na sestankih se je izkazalo, da je bolj nujno razpravljati o trendih v finski kulturni politiki kot predlagati posamezna umetniška dela za festival.

Tedanja pereča vprašanja so bili načrti za popolno preoblikovanje Finskega sveta za umetnost (kar se ni zgodilo, delno zaradi močnega nasprotovanja umetniških združenj) in načrti Ministrstva za izobraževanje in kulturo glede nove kulturne politike, ki so jo pripravljali za dolgoročni doseg naslednjih 35 let (načrt so objavili prejšnjo zimo). Poleg tega so z resno zaskrbljenostjo spremljali splošni premik proti neoliberalizmu v finskem kulturnem diskurzu in ozračju. Del tega so izjemno odmevni projekti vlade, mest in zasebnega sektorja, v katerih je umetnost zgolj orodje za znamčenje sosesk, mest in države. Poleg tega je za neoliberalizem značilno, da se institucionalna raven nagiba h komercialno usmerjenim dejavnostim, kot so umetnostni sejmi, zasebne galerije in svetovalne agencije, namesto da bi podpirala ustvarjanje znanja v muzejih in raziskovalnih središčih.

Umetniki, ki sodelujejo v X-OP skupini za kulturno politiko so Tatu Engeström, Kalle Hamm, Ritva Harle, Minna Henriksson, Mikko Lipiäinen, Antti Majava in Tero Nauha. Vsem tem umetnikom je skupno, da jim umetnost predstavlja orodje za sodelovanje v družbenih debatah in razpravah, ne pa kanal za avtonomno in zasebno izražanje samih sebe, kar pomeni, da se v svojih delih ukvarjajo z dejanskimi lokalnimi družbenimi in političnimi vprašanji.

Vseeno pa ta skupina umetnikov ni homogena skupina prijateljev niti kolektiv, temveč ohlapna skupina, ki jo delno opredeljuje trenutna geografska lokacija njenih članov. Njihove tematike, pa tudi njihov vizualni jezik in umetniški mediji se močno razlikujejo. Niti si v celoti ne delijo mnenja glede tega, kar naj bi se izvedlo v okviru skupine. Lansko jesen so se v skupini odločili, da napišejo manifest, ki naj bi ga poslali različnim finskim časopisom. Vendar manifesta niso nikoli poslali časnikom, ker skupini ni uspelo opredeliti in ubesediti skupnih vprašanj. Kot prvo v okviru skupine ni bilo konsenza, kaj je osnovni problem v nedavnem dogajanju na področju finske kulturne politike, proti kateremu naj bi se borili in upirali, in za kaj naj bi se borili. Nekaterim je glavni problem predstavljalo omejevanje umetniške svobode, prisotna je bila tudi skrb glede vse bolj omejene svobode govora. Drugim se je zdelo, da gre za vprašanje umetniške odgovornosti, in namesto da bi jokali za svoboščinami, bi se moral vsak umetnik bolj vključevati v reševanje družbenih vprašanj, ki nujno potrebujejo pozornost. Skupna skrb v obeh primerih pa je bil upor proti instrumentalizaciji umetnosti in umetnikov zaradi gospodarskih koristi.

V galeriji KiBela v Multimedijskem centru Kibla v Mariboru vsak umetnik predstavlja eno od starejših del, ki se nanaša na razprave, ki so v zadnjem letu potekale v prostorih Maa-Tila.

X-OP – Izmenjava operaterjev in producentov umetnosti je postopoma rastoče omrežje umetnikov, raziskovalcev, operaterjev, producentov in centrov, s čimer želimo vzpostaviti evropsko platformo za ustvarjanje umetnosti in izmenjavo.

(www.x-op.eu)

TATU ENGESTRÖM

Z vsakim novim delom si prizadevam oblikovati strategijo za izdelavo in predstavitev umetnine. Kontekst, v katerem se predstavi dokončano delo, določi obliko in medij. Z dovolj dobro strategijo je mogoče vse.

KALLE HAMM & DZAMIL KAMANGER

Pizzeria Babylon je umetniško sodelovanje, ki sva ga osnovala leta 1998 v Helsinkih.Takrat sva oba na črno delala v piceriji v predmestju Helsinkov. Pizzeria Babylon je bil sprva naslov razstave, kmalu pa se je razširil v platformo za različne umetniške projekte, ki obravnavajo “drugost”. V svojih delih sva obravnavala vprašanja, kot so srečevanja med kulturami, globalna omrežja ter pravice in položaj marginalnih skupin v odnosu do prevladujoče kulture. Iz materialov, ki sva jih izdelala, sva glede na lokacijo predstavitve in njene značilnosti oblikovala različne delovne enote. Pica v najinih umetniških delih predstavlja družbo, ki jo lahko vsak speče po svojih željah.

RITVA HARLE

Težko je opredeliti, kje se delo začne in kje se konča; tako-imenovano vidno delo je le majhen delež celote. Kot podlaga so v ozadju vsakega dela neštete količine dovoljenj, sestankov za zbiranje sredstev in za sodelovanja in kupi vseh vrst dokumentov.

Moje delo vsebuje slike z vseh let, vseh projektov, ki sem jih delala. Kaširani odtisi so v velikostih od A4 do A7, drug na drugega pa so pritrjeni s kovinskimi obroči. Rezultat spominja na vratno zaveso iz sedemdesetih.

MINNA HENRIKSSON

Eden od nizov del, s katerimi se ukvarjam v zadnjih letih, so zemljevidi umetniških scen. Narejeni so v obliki diagramov, vsebujejo pa neformalne informacije, ki sem jih izvedela.

Ti zemljevidi ne temeljijo na empiričnih dejstvih, niti tega nikakor ne zatrjujejo, so le rezultat mojih subjektivnih umetniških raziskav. S predstavljanjem govoric in mnenj ter z osredotočanjem na mešanje zasebnega s profesionalnim, z razkrivanjem pozicij moči in povsem jasne korupcije si prizadevajo prikazati silnice, ki delujejo na področju umetnosti in so za splošno javnost nevidne, vendar vplivajo na proizvedena umetniška dela in razstave ter jih včasih celo določajo.

Izdelala sem zemljevid umetniških scen v Istanbulu (2005), Zagrebu (2006), Ljubljani (2008), Beogradu (2009) in Helsinkih (2009). /…/ Poleg petih zemljevidov predstavljam tudi druge materiale, ki so nastali kot stranski produkt raziskav in so bili včasih vključeni v postavitev dela.

MIKKO LIPIÄINEN

Ko sem svoje umetniško delovanje razširil na področje, ki ga lahko opredelimo kot tradicionalna politika – delavski boj in raba zemljišč – sem ugotovil, da se ni mogoče izogniti nacionalističnemu diskurzu in načinu razmišljanja, ki trenutno obvladujeta politično prizorišče na Finskem (in nista odsotna niti v spletnem svetu) in nam preprečujeta, da bi za probleme globalizacije našli razumne rešitve. To pomeni, da se moramo umetniki ponovno soočiti s pošastjo, ki smo jo ustvarili. Odveč je reči, če s konceptualnimi pripomočki ali orožjem.

ANTTI MAJAVA

Mustarinda NVO je umetniški raziskovalni center, ki na odmaknjenem vrhu Paljakka v finski regiji Kainuu organizira program umetniških rezidenc. Pragozd, ki ga obdaja, nudi redko priložnost za opazovanje jezika, strukture in delovanja, ki so lastni naravi. To predstavlja poseben fizičen in mentalni prostor za vznik novih ekoloških perspektiv.

Mustarinda si prizadeva povezati umetnike, znanstvenike in ljudi iz različnih javnih in zasebnih organizacij v prizadevanjih za spopadanje z nepojmljivo raznovrstnimi izzivi, s katerimi se srečuje človeštvo.

TERO NAUHA

Osrednja koncepta ali konstrukta v mojih na praksi utemeljenih raziskavah sta subjektivnost in performans. Poskusil bom izslediti različne pripomočke in formacije, ki sta jih ta dva koncepta uporabljala v dveh epohalnih dobah – v modernistično-industrijskem kontekstu in v kontekstu nematerialnega dela oz. kognitivnega kapitalizma. Od ene epohe k drugi je prišlo do premika v konceptih oz. do prehoda, vsaka od njiju pa je tako sama zase kot v primerjavi med obema uporabljala drug niz aparatov.

Kuratorica razstave v galeriji Kibela je Yasmin Martin Vodopivec.

PDF kataloga

fileadmin/kibla/Kibela/2011/xop/X-OP_Cultural_Policy_Group.pdfX-OP Cultural Policy Group.pdf

23. maj 2011 – 30. maj 2011
Otvoritev: 23. maj 2011 ob 20h
KiBela / KIBLA Maribor
Vabljene in vabljeni. Vstopnine ni.

Galerija Kibela je odprta vsak delovnik od 9.00 do 22.00, v soboto od 16.00 do 22.00, v nedeljo je zaprta.

MMC KIBLA se zahvaljuje za podporo EU-EACEA, program Kultura, Bruselj, Ministrstvu RS za kulturo, Mestni občini Maribor ter Uradu za mladino.

Program Kibele je del evropskega projekta X-OP.