Boštjan Drinovec: Kakofonični generator

Kipar Boštjan Drinovec, ki od leta 2008 poučuje kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, v svojem življenjepisu takoj ob podatku o akademski karieri zapiše, da je »ustvarjalec Metelkove Mesta«. Ta podatek sprva zveni obstransko, navidezno pripoveduje zgolj o tem, da se kiparjev atelje nahaja na lokaciji Avtonomnega kulturnega centra Metelkova. Toda vendarle informacija skriva mnogo več kot to.
Boštjan Drinovec je pomembno zaznamoval podobo Metelkove mesta in Metelkova, je gotovo zaznamovala kiparja. Boštjan Drinovec je kipar, ki je leta 1999 v fasado Galerije Alkatraz umestil kopijo grškega kipa Davida. Ta urbani pejsaž je postal tista podoba, po kateri Metelkovo prepoznamo njeni uporabniki. Boštjan Drinovec pa je tudi kipar, ki z načinom produkcije ter likovnostjo in vsebino njegovih projektov izraža eno od različic 'metelkovske drže'. Podoba Metelkovca je ena tistih podob, ki jo vsi razumemo, a je nihče ne more do konca razložiti. Moč jo je pripisati »družbenim subjektom na presečišču dominantnih kultur, kulturne industrije, množične kulture, borbe za prostor, borbe za kulturno hegemonijo in pravico do svobodnega ustvarjanja,«1 vendar jo je težko opredeliti natančneje. Metelkovska drža ni nikdar popolna odslikava realnega trenutka Metelkove, vendar pa je konstruirana iz elementov stvarnosti, naknadno ponotranjena in vpeljevana nazaj v realno na način, s katerim si »alternativna scena uprizarja Metelkovo.«
Za dela Boštjana Drinovca je značilna ena od inačic te 'metelkovske drže'. Njegova dela niso izraz direktnih političnih izjav, vendar pa so z njimi prežeta na več nivojih. V produkcijskih okvirih je zanje v veliki meri značilno izhodišče D.I.Y. (naredi sam), ki je prepoznavno na vseh ravneh Metelkove mesta, na drugi pa ga je moč povezati tudi z idejo gojenja metjejskega znanja, ki postopno, a precej gotovo izginja iz vedno bolj profesionaliziranega (in posledično industrializiranega) sveta vizualne umetnosti.
Kakofonični generator, naslovna skulptura razstave, ki ustvarja mešanico urejenih in kaotičnih ritmov, Posttetris, množica v tri dimenzije prestavljenih elementov računalniške igre Tetris, ki jih lahko obiskovalci razstave poljubno zlagajo, a jih ni nikdar moč zložiti v enotno površino, ter prepoznavna monumentalna jeklena lego skulptura, ki je lastno glavo prijela pod roko, so komentarji družbe, ki obkroža kiparja. Kakofonija zvokov, ki jih proizvaja skulptura, odgovarja kakofoniji sodobnosti, vrvežu velemest in kaosu raznolikih oblastiželjnih družbenih prepričanj, ki se med seboj ne uspejo uglasiti, ali pa jim to uspe le za kratek čas. Na podoben način je zasnovan Posttetris, kjer so elementi zasnovani tako, da skorajda onemogočijo sestavljanje. Skulptura pa, pravi avtor, vendarle »omogoča celo vrsto kombinacij, ki ustvarjajo pestrost vizualnega doživetja in presegajo izkušnjo urejenosti ter sestavljivosti.« Motiv skorajda človeške figure Postmoderni človek, ki jo gledalec Zahodnega sveta gotovo prepozna kot podobo proizvoda industrije otroških igrač, le da tokrat svoje glave ne nosi na ramenih, je razumljiva na prvi pogled.
Na komentar sodobnih družbenih vprašanj pa skulpture ne kažejo zgolj z motiviko in tematiko, ampak so njihov enako zgovoren element tudi materiali in likovne forme, ki jih sestavljajo. Napetost, ki se ustvarja med bleščečim jeklom in spoliranim plastičnim rumenilom glave Lego figure, ali videz najdenega in do urbanega videza brušenega podstavka v nasprotju s precizno tehnologijo instrumenta, ki biva na njem, ustvarjajo kakofonijo materialov in površin. Ta vizualno podpira in se prepleta z vsebinsko plastjo skulptur. Motivika, tematika, material in površina so med seboj v sozvočju. Ko opazujemo D.I.Y. dovršenost Drinovčevih skulptur, nas površina in materiali seznanjajo z 'Metelkovsko držo', ko pa razmišljamo o njihovem sporočilu, to postane jasno le prek oblik, struktur in površin, ki skulpture sestavljajo. Likovno in pomensko sta na razstavi Kakofonični generator v sozvočju.

Petja Grafenauer

3. december – 15. december 2010
Odprtje: 3. december 2010 ob 20. uri
Kibela / KIBLA Maribor

Vabljene in vabljeni. Vstopnine ni.

KiBela je odprta vsak delovnik od 9.00 do 22.00, v soboto od 16.00 do 22.00, v nedeljo je zaprta.

Program KiBele sofinancira:
Ministrstvo RS za kulturo
EACEA, Bruselj
Mestna občina Maribor