Snježana Premuš: ODNOS KOT ARHITEKTURA 3

Sobota, 4.4.2009, ob 20. uri - tretji plesno-improvizacijski-pogovorni dogodek iz ciklusa štirih večerov "Odnos kot arhitektura" koreografinje Snježane Premuš. Tokrat so se v novem izzivu srečali trije umetniki: Gregor Kamnikar, Jurij Konjar in Ignaz Schick. Pogovor je vodila Andreja Kopač.

»Odnos kot arhitektura« bo predstavil priznane slovenske, doma in v mednarodnem prostoru delujoče plesalce. V ospredju bo igra dinamičnega s strukturalnim ter vloga diskurzivnih pravil v odnosu do zunanjih okoliščin in do izhodiščne ideje oziroma inspiracije. V ta namen bo po vsakem dogodku sledil tudi improvizacijski pogovor med ustvarjalci in gledalci.

"Improvizator v prostoru je hkrati virtuoz trenutka, v katerem prepoznava notranje želje in intence so-improvizatorja in zunanjih okoliščin ter jih skozi odločitve oziroma gibalne akcije tudi realizira. Ob tem hkrati razpoznava prepletanje umetnosti in življenja ter uravnoteženost in artikulacijo zunanjih okoliščin, ki jih v performansu mora upoštevati - vendar ne na račun lastne ideje in inspiracije."
Snježana Premuš

Gregor Kamnikar je raziskovalec fizične inteligence. Izhaja iz sodobnega plesa. Znotraj tega polja in iz njega deluje kot aktiven plesalec, izvajalec, koreograf, pedagog in predavatelj. Raziskave in uporabo fizične inteligence imenuje Plazma (plazma.ops.si). Njegov način delovanja so poleg plesnih tehnik, metod, postopkov, načinov dela sooblikovala znanja kot so fizični treningi v gledališču, sodobna fizika, gestalt teorija, sodobno jezikoslovje, filozofija, rolfing, metamorfna tehnika. Večina njegovega dela se vrti okoli ustvarjanje igre z imenom Commoveo. Del igre je tudi predstava "Odprto od do" (http://commoveo031.ops.si) v koreografiji in izvedbi Tine Dobaj Eder in Gregorja Kamnikarja. Trenutno kot koreograf ustvarja M (http://m.ops.si) - dokumentarec o nezvedljivem - solo njegove mame. Velja omeniti, da je v sezoni (2007/2008) začel z izredno odmevnim projektom u3p (http://u3p.ops.si) - predavanja, performansi, pogovori o novem slovenskem sodobnem plesu, ki je tudi del projekta Darinka Novak. Je tudi klovn-zdravnik pri Rdečih noskih od leta 2008.

Jurij Konjar je pričel plesati s športnimi plesi v Plesnem Klubu Urška ter nadaljeval z jazz baletom, modernim plesom in klasičnim baletom. Leta 1996 je prejel izobraževalno štipendijo na londonski akademiji The Urdang Accademy, kjer je zaključil drugi letnik šolanja ter osvojil prvo nagrado na tekmovanju v sodobnem plesu. Po prometni nesreči se je vrnil v Slovenijo, da bi sodeloval v Slovenskem Plesnem Projektu. Kot štipendist Ministrstva za Kulturo RS je bil sprejet na bruseljsko akademijo za sodobni ples PARTS, kjer je končal prvi dvoletni cikel šolanja. Nato je sodeloval pri kreaciji in dvoletni svetovni turneji Rien de Rien Sidija Larbija Cherkaouija in Les ballets C de la B, pri predstavi 'SS' kolektiva HET-NET Jossa de Pauwa in Toma Jansena, predstavi improvizacije AERA Malene Hertz v Kopenhagnu in predstavi Rondinella zavoda En Knap iz Ljubljane, med drugimi.
Na povabilo festivala STUK se je v Belgiji skupaj z Gabrielle Nankivell udeležil programa Le Seminaire. Bil je dvakratni štipentist programa Dance Web na festivalu Impuls Tanz na Dunaju. Redno poučuje tehnike sodobnega plesa predvsem v Sloveniji in po Evropi. Od marca do maja 2005 je bil gostujoči umetnik v Cite International des Arts in v Micadanses v Parizu.
http://www.oxoxox.info/JurijKonjarCVslo.htm

Ignaz Schick, DJ, zvočni umetnik, izvajalec in skladatelj. V mladosti se je učil igrati saksofon, v glasbenih skupinah je igral free jazz in eksperimentalni rock. Hkrati je bil vse bolj zasvojen z večsteznimi kasetofoni, gramofoni in učinki. Začel je eksperimentirati z različnimi glasbenimi instrumenti in napravami za ustvarjanje zvoka. Po srednji šoli je nekaj časa študiral na Akademiji za likovno umetnost v Münchnu ter več let delal kot asistent sodobnega skladatelja Josefa Antona Riedla.
Od leta 1995 živi in dela v Berlinu, kjer je postal gonilna sila in sestavni del tako imenovanega berlinskega novega vala oz. “Berlin Nouvelle Vague” ter cvetoče scene "glasbe v realnem času". Približno v tem času so se njegova zanimanja in delovanje skoraj v celoti preusmerili v elektroniko v živo in po preizkušanju mnogih instrumentacij (strojni in programski vzorčevalniki, obdelava signalov, kontaktni mikrofoni, terenska snemanja ...) je razvil svoj lasten in precej edinstven elektroakustični sistem, ki ga imenuje "vrteče površine". Neposredno na vrteči se kovinski plošči gramofona igra z različnimi predmeti in materiali (les, kovina, plastika, papir ali lok za violine in čembala), vibracije pa so preprosto ojačane z majhnim kondenzatorskim mikrofonom. S tem sistemom pokriva veliko različnih slogov sodobne eksperimentalne glasbe – od skrajnega redukcionizma do ambientalnih, industrijskih, grobih zvokov ter musique concrete in elektronike. Poleg tega je od začetka 90. let dalje deloval kot selektor na festivalih eksperimentalne glasbe (FAM, Erase & Reset, Tim Shifts ...). Od leta 2005 naprej je izvedel tudi številne zvočne instalacije.
http://zangimusic.de/index.php?s=02-ignaz