Anna Anders / Beauty (Lepota)

Kibela, petek, 27. 11. 2009, ob 20. uri - otvoritev razstave nemške umetnice Anne Anders z naslovom Beauty (Lepota).

Anna Anders že od leta 1986 uporablja video kot sredstvo umetniškega izražanja. Sprva je snemala kratke filme, potem pa je leta 1991 začela ustvarjati prostorska dela, ki vključujejo projekcije, instalacije in objekte.
Dela Anne Anders večinoma prikazujejo zaporedje dogodkov v realnem času. Eksponati ne govorijo o osupljivih dogodkih, ampak se navadno osredotočajo na vsakdanje dejavnosti. Lahko jih obravnavamo kot performanse ali uprizoritve, vendar pa ne dajejo vtisa, da so “nastavljeni”. Vsebina del običajno govori o naraščanju ali upadanju pričakovanj, o zapeljevanju in razkrivanju, o odnosu med videti in biti viden in o igri s predstavo predpostavljene interaktivnosti.

Anna Anders svoja dela pogosto ustvari le z enim snemalnim kotom. Gledalec se iz oči v oči sreča s projekcijami igralcev v naravni velikosti. Igralci navadno gledajo neposredno v kamero, zato se obiskovalcem pogosti zdi, kot bi njih kdo opazoval, ne glede na to, kako se premikajo po prostoru. Igralci pa enako kot poglede tudi svoja dejanja in opazke usmerjajo proti opazovalcem. Ta neposrednost je utrudljiva, opazovalce spodbudi, da se počutijo, kot bi bili v živi interakciji z igralci. Na ta način so opazovalci vključeni v dogodek, sami postanejo del instalacije.”

Samostojne razstave (izbor):
2009   "Windows", Deutscher Künstlerbund, Berlin (skupaj z Mario Vedder), Nemčija
2008      "Vamos a la Playa“, Samuelis Baumgarte Galerie, Bielefeld (skupaj z Fran
    Dropkin), nemčija
2005      "Body-Bilder", Galerie Gabriele Rivet, Köln, Nemčija
2004 /05 "Gastspiel", Rheinisches Landesmuseum Bonn, Nemčija
   "Art Cologne 04", video space, Galerie Gabriele Rivet Köln, Nemčija
2002        "Face to Face", Galerie Gabriele Rivet, Köln, Nemčija
2001        "Shower", 4 video projections, Galleri K1, Kulturhuset, Stockholm, Švedska
2000        "life size", Galerie Gabriele Rivet, Köln, Nemčija
1995        "Schaulust", Galerie Brigitte Schenk, Köln, video projekcije na galerijska okna


Več o umetnici na: www.anna-anders.de

Razstava je na ogled do 16. 12. 2009.

Dela:
SONČENJE / SONNENBAD, 2004

Moški in ženske ležijo zunaj, na žarečem pesku, in se izmenjujejo pri sončenju v svetlobi videoprojektorja. Svoja gola telesa so razkrili kritičnemu pogledu gledalcev. “Častilci sonca”, ki jih obdajajo torbe za plažo, japanke, kreme za sončenje, napitki, knjige in revije, se oblečeni v kopalke raztegujejo po brisačah, obrnjeni na hrbet ali trebuh, in se sproščajo. Nanašajo si kremo za sončenje, migajo s prsti na nogah, žvečijo, berejo, se pogovarjajo, z mobilnimi telefoni pošiljajo sporočila, jejo sadje, čips ali sladoled, se skrivajo za temnimi sončnimi očali in si glave zakrivajo s pokrivali. Sliši se zvok valov in dogajanja na plaži.

BODIBILDER / BODYBUILDER, 2005

Dva moška in dve ženski, oba z izgrajenimi mišicami, se eden po eden pojavljajo pred belim ozadjem, oblečeni v kričeče barvaste športne hlačke in bikinije. Izvajajo natrenirane serije gibov – vaje v prostem slogu, ki jih predstavljajo pred številčnimi občinstvi na bodibilderskih turnirjih. Pojavijo se pred nami, v naravni velikosti, v skoraj intimnem ozračju brez glasbene podlage. Ob njihovih počasnih gibih, pokanju njihovih sklepov, njihovem dihanju, stokanju in znoju, ki ga izločajo, se njihov precejšnji fizični napor zdi očiten.
Gledalci poskušajo v mislih razumeti napenjanje mišic bodibilderjev. Kot bi stali pred ogledalom, svojo fizično podobo primerjajo s telesi športnikov.
Bodibilderji imajo svoja telesa za nekaj zgrajenega, kot skulpture. Oblikujejo in gradijo jih z načrtovanim treniranjem in s posebnimi dietami.
Zaradi forme nastopa in poziranja športnikov se gledalci znajdejo v vlogi sodnika, ki odloča o stopnji njihove popolnosti. To delo na podlagi vsebine torej odpira tudi vprašanje lepote in njene definicije.

ČIŠČENJE EKRANA / TV-CLEANER, 2002

Zaslon se čisti od znotraj z uporabo različnih detergentov, čistilnih pripomočkov in metod pranja. Uporabljajo se spreji, brisalci stekla, usnjene krpe, gobice, pomivalke, krpe za prah in gumijaste rokavice. Raznovrstni materiali in tehnike ustvarjajo dinamično zvočno okolje, ki ga sestavljajo zvoki drgnjenja, čiščenja, praskanja, cviljenja, penjenja in sprejanja v različnih ritmih in nivojih glasnosti.

VIS À VIE (Nasproti življenju), 2008

Sedem žensk in moških, starih med 67 in 84 let, pozira pred kamero kot manekeni in manekenke. Sliši se samo fotograf, ki jih slika.

SPODAJ / BELOW, 2009

Gledalec na zelo majhni, vendar dolgi video projekciji na spodnjem delu zidu (kot obroba) opazuje gole noge moških in žensk, ki hodijo dol in gor po kopalniškem okolju. Nekatere noge so obute v pisane sandale in nogavice. Zdi se, da ljudje opravljajo svoje vsakodnevne rituale.

ZRCALNE SLIKE /SPIEGELBILDER, 2005

Zaslon postane kopalniško ogledalo, v katerem je mogoče videti niz izmenjujočih se ljudi od pasu navzgor. Ti preverjajo svoj videz, si nanašajo ličila in izvajajo svoje rituale čiščenja, njihov pogled je vedno usmerjen v njihov odsev. Umivajo si roke in obraze, krtačijo si zobe, si iztiskajo mozolje, se brijejo, si razčesavajo in sušijo lase. Vsa dejanja odsevajo njihove dejavnosti, povezane s osebno higieno, ki jih izvajajo preko celotnega dne, od jutra do večera. Vsaka oseba, preden zapusti namišljeno kopalnico, ugasne luč. Naslednja oseba jo spet prižge in se pojavi pred ogledalom. Intimne dejavnosti so videti pristne, gledalci se ob njih soočijo sami s sabo, kar jih prisili, da premislijo o svojih postopkih in ritualih osebne higiene.