Figura in portret

Kibela, petek, 6. 6. 2008, ob 20. uri - otvoritev skupinske razstave

Figura in portret

Sodelujejo študenti, absolventi in diplomanti: ALUO Ljubljana, Oddelek za likovno pedagogiko PEF Ljubljana, Oddelek za likovno umetnost PEF Maribor

Katica Gönc, Maja Hodošček, Urška Jurić, Matic Karče, Simona Kostanjšek, Nina Koželj, Tanja Makuc, Darko Masnec, Sladjana Mitrović, Špela Pavli, Nika Petek, Monika Prelog, Jerneja Rodica, Vid Sevčnikar, Lucija Žitnik, Živa Žitnik

Mentorji: Mirko Bratuša, Darko Golija, Gustav Gnamuš, Samuel Grajfoner, Herman Gvardjančič, Bojan Kovačič, Metka Krašovec, Anka Krašna, Petra Varl, Dušan Zidar

Organizacija razstave: Petra Varl

"Razstava, ki bo v Multimedijskem centru Kibla odprta od 6. do 19. junija 2008 in na kateri se predstavljajo študenti, absolventi in diplomanti iz Ljubljane in Maribora, je naslovljena Figura in portret. Figura in portret sta namreč pomembni poglavji umetnostnih študij nasploh in sta ustrezno poudarjeni tudi v programih vseh zgoraj navedenih institucij. Kljub novim medijem, ki razširjajo tehnološke možnosti likovnega izražanja, je nadrobno opazovanje, razumevanje in sposobnost upodabljanja človeškega telesa v smislu odzivanja na njegovo realno pojavnost eden od temeljev izobraževanja na likovnem področju. Vešče upodabljanje figure še vedno predstavlja dokazilo o métierskih sposobnostih posameznikov in tudi šole, na kateri je osvajal znanja. Organizatorica razstave, izr. prof. Petra Varl, je pripravila strog izbor posredovanih del in postavitev zastavila z namenom, da obiskovalcem v jasnem nagovoru in s pretehtano razporejenimi poudarki predstavi dosežke najmlajše populacije slovenskih likovnih ustvarjalcev.

Ob vstopu v razstavišče se najprej znajdemo pred dvema nizoma portretov na papirnatem nosilcu, ki so delo Žive Žitnik. Obrazi, skorajda dosledno so predstavljeni en face, so naslikani v nadnaravni velikosti in v intenzivnih barvah. Realistični pristop do portretiranja spodmikajo rahle telesne deformacije, pri čemer izstopajo neskladja med levo in desno polovico obraza, očitno je približevanje ploskovitosti, avtorica pa je z močnimi barvnimi poudarki dodatno okarakterizirala upodobljence. Njena Valentina, uporabljena za vabilo, odlično ponazarja domet razstave in učinkovito vabi k obisku. Tudi portrete Vida Sevčnikarja moramo označiti kot ekspresionistične. Mladi slikar je pri delu v olju za predloge uporabil fotografije svojih domačih pa tudi naključno izbranih oseb, večinoma iz socialnega obrobja. Pretresljiva je figura pohabljenca na invalidskem vozičku; z občutljivim odnosom do njegove tragedije se je avtor odrekel upodabljanju nadrobnosti, sporočilnost pa prepustil rdečim tonom, ki obvladujejo kompozicijo. Tanja Makuc se je lotila portretiranja otročičev, kar je ena najtežjih nalog za portretista. Naredila je cel niz manjših platen. Očitno se je tudi ona uporabila fotografij za predloge, obrazno mimiko pa stopnjevala do grotesknosti. Monika Prelog je za razstavo pripravila tri klasične ateljejske figuralne risbe. Risala je s kredo po modelih, za katere pa je želela, da ostanejo anonimni. Dekletu je obrnila glavo, da ne vidimo njenega obraza, drugi figuri je glavo preprosto odrezala, tretjo pa prelila z rdečo barvo. Tudi Špela Pavli je risala figuro po modelu, nato pa jo je obdala z drobno izrisanim ornamentom, ki v enem primeru figuro prerašča in se prilagaja navidezni trodimenzionalnosti telesa. Vzpostavljena so razmerja med ploskvitostjo, h kateri teži ornament, in iluzijo tretje dimenzije, ki ji je podrejena figura. Slađana Mitrović se je izkazala z akvarelom in občutljivo erotično tematiko, s katero se že več let ukvarja tudi na teoretični ravni. Njene upodobitve vagine asociirajo na erotične prizore Egona Schieleja. Mitrovićeva je ob uporabi jarkih rdečih tonov subtilno izrabila lastnosti akvarela – stike med dvema barvnima poljema je izostrila z jasno razmejitvijo, znotraj enega barvnega polja pa je z večslojnim nalaganjem dosegla pretanjeno strukturiranost ter prizor učinkovito soočila z belino papirja. Doprsni portret, samo pogojno ga lahko tako označimo, je v tehniki reservagea izdelal Matic Karče. Podobo obvladujejo črne površine; avtor je obraz do nerazpoznavnosti razbičal z ostrimi potezami. Nika Petek se je lotila upodabljanja figure v gibanju. V suhi igli je ujela telo v napetem loku, njegovo silhueto pa podala v variacijah od zapolnjene temne površine do točkaste strukturiranosti. Pogled pritegne ženska krinolina iz papirmašeja, delo Simone Kostanjšek. Izvotljeno oblačilo je svojstvena upodobitev telesne odsotnosti. Krinolini dela družbo majhna paleta Lucije Žitnik, intimen zapis avtoričinih misli, ki jih prebiramo ob posameznih barvnih otočkih in na
čopiču, mednje pa se nostalgično zapletajo lasje. Nina Koželj je v steklen kvader ujela slutnjo smrti; vanj je naložila odlitke posameznih delov telesa, v katere se zaziramo skozi fotografijo skrčene figure.
Najintimnejši del razstave so knjige umetnikov, ki vabijo k prelistavanju. Maja Hodošček je v knjigo vpela več lastnih fotografskih portretov in se s pomočjo dodanih zapisov povprašala, kako jo sprejema njeno okolje. Jerneja Rodica pa je na razstavo prinesla kar tri knjige; prva je shranjena v leseno škatlo in ima tudi lesene platnice, druga je vezana v brokat, tretjo ovijajo usnjene platnice, na katerih se riše šivana sled. V zadnji najdemo liste iz modnih časnikov, preko katerih je avtorica risala figuro s tempero ali flomastrom. Med brokatnimi platnicami so fotografije iz družinskega albuma, v leseni škatli pa najdemo avtoričine risbe - kopije družinskih posnetkov.
Razstavo zaokroža risani film Foby avtorjev Katice Gönc, Darka Masneca in Urške Jurič. Vsebinsko sega na področje odtujenosti v brutalnosti velemesta, izvedbeno pa preseneča z dinamiko ter z ostrino in ekspresivnostjo risbe. Film je bil lani predvajan na festivalu Betting on Shorts – Mad or Bad v Londonu in na Animateki v Ljubljani, letos pa ponovno v Londonu, in sicer na filmski prireditvi From Europe with Love."
Marjeta Ciglenečki

Razstava je na ogled do 19. 6. 2008.

Kibela, prostor za umetnost, je odprta vsak dan od 9.00 - 22.00, v soboto od 16.00 - 22.00, v nedeljo zaprta.