Areas of conflu(X)ence - Območja stekanja

Kibela - petek, 4. 4. 2008, ob 20. uri otvoritev skupinske razstave

Areas of Conflu(X)ence – Območja stekanja
Izbor iz Sibia in Luksemburga - Evropski prestolnici kulture 2007

Kustosinja: Tincuta Heinzel Parv
Umetniki: Florian Grond & Gabriele Engelhardt &Thomas Kienzl, Filipe Jensen & Nuno Costa, Claudia Robles, Scenocosme (Gregory Lasserre in Anaïs met den Ancxt), Effie Wu

Kustosinja romunskega rodu Tincuta Heinzel Parv je izvedla več mednarodnih projektov, nazadnje – skupaj s Quentinom Drouetom - Areas of Conflu(X)ence – Območja stekanja, ki je povezal dve evropski prestolnici kulture (EPK) v letu 2007, Luksemburg in Sibiu v Romuniji ter se navezal tudi na bodoče. Osredotoča se na digitalno ustvarjanje in seznanja širšo javnost s posebnostmi tega umetniškega pristopa ter z raznimi praksami, ki jih le ta poudarja. Evropski umetniki na temo »pokrajine« raziskujejo različne načine razumevanja, ki jih ponujajo novi mediji in digitalne tehnologije, s poudarkom na delih ter napravah, ki razvijajo interaktiven odnos med večimi oddaljenimi kraji. Umetnost želi biti točka stekanja med raznimi področji – fizičnimi točkami, kar so urbane sredine, razstavni prostori in dela ter seveda ustvarjalci in ostali udeleženci ter med internetno mrežo kot virtualno in globalno platjo. V Mariboru smo predstavili izbor z razstave Areas of conflu(X)ence (Sibiu/Luksemburg 2007).

Florian Grond
Florian je bil rojen v Gradcu (Avstrija) leta 1975. Študiral je kemijo na univerzi Karl Franzen v Gradcu in na univerzi Eberhard Karl v Tübingenu. Od leta 2002 dela v centru za umetnost in medijsko tehnologijo ZKM v Karlsruheju v Nemčiji. Njegovo delo je posvečeno nelinearnih sistemom, znanstveni sonifikaciji in medijski umetnosti. Od leta 2002 je objavil več člankov v strokovnih znanstvenih revijah, od leta 2004 pa je sodeloval na razstavah medijskih umetnosti v Nemčiji (Karlsruhe), Avstriji (Gradec), Švici(Aarau), na Danskem (Esbjerg), v Italiji (Genoa) in na Japonskem (Hakodate in Tokio).

Gabriele Engelhard
Študirala je izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in zgodovino, Kasneje se je usmerila v kiparstvo, medijske umetnosti in fotografijo. Ponavljajoča tema v njeni fotografiji je oblikovanje pokrajine kot skulpture.

Thomas Kienzl
Študiral je arhitekturo v Gradcu. Leta1994 je ustanovil podjetje Kommerz, specializirano za razvijanje vmesnikov na področju interaktivnega oblikovanja in vizualnih medijev.

_zur form – interaktivna večmedijska instalacija

Ideja, produkcija: Florian Grond
Koncept, produkcija, zasnova: Thomas Kienzl
Fotografija: Gabriele Engelhardt
Interaktivno 3D programiranje, interaktivna zasnova: Ulf Marsche, Otti Brosch, Kamil Jozwiak, Peter Uray

_zur form (_o obliki) je skupinska instalacija mešanih resničnosti, ki so jo zasnovali Florian Grond, Thomas Kienzl in Gabriele Engelhardt. Znotraj te instalacije so matematične formule pretvorjene v tridimenzionalne oblike in predstavljene kot skulpture v kombinaciji s fizično instalacijo mešanih resničnosti. Projekt vključuje tudi fotografije podpornih oblik, negativne modele, ki izhajajo iz produkcijskega postopka.
_zur form predstavlja sodoben prispevek k uveljavljeni tradiciji upodabljanja matematičnih funkcij v tridimenzionalni obliki, ki izhaja iz Nemčije 19. stoletja. Zgodnje oblike se navdihovale številne umetnike v 19. in 20. stoletju, uporabljene pa so tudi kot izhodišče za zasnovo našega projekta.
V nemščini beseda "begreifen" (razumeti) dobesedno pomeni zajeti idejo, kot z roko. Pretvarjanje formul v oblike prav tako poudarja izvirni pomen besede "informacija", ki je "prenesti v obliko". Tako z ustvarjanjem otipljivih predmetov iz abstraktnih matematičnih konceptov skulpture in njihove upodobitve poudarjajo tako materialni kot fiziološki vidik, ki je lasten sestavi in dostopnosti znanja.
Predstavljene oblike izhajajo iz raziskav Floriana Gronda o stabilnosti kaotičnih atraktorjev, ki predstavljajo rešitve za nelinearne diferencialne enačbe. Grond je razvil algoritme, ki poudarjajo nenavadne topološke značilnosti kaotičnih atraktorjev.
Thomas Kienzl je za projekt razvil oprijemljiv vmesnik za mešane resničnosti (MRI), ki omogoča taktilno manipulacijo matematičnih objektov v virtualnem prostoru. Fotografije Gabriele Engelhardt se osredotočajo na različne kiparske elemente. Z njenimi fotografijami negativnih modelov za te oblike je razširila tradicijo uporabe matematičnih funkcij za modele objektov v zgodovino fotografije.

Nuno Costa
Rojen leta 1983. V letu 2001 je zaključil študij komunikacij in podob ter začel specializacijo na šoli «Soares dos Reis». Leta 2006 je diplomiral na katoliški univerzi, kjer je študiral podobo in zvok s specializacijo v digitalni umetnosti. Nato se je usposabljal v raziskovalnem centru za znanost in tehnologijo v umetnosti CITAR (Centro de Investigação em Ciências e Tecnologia das Artes). Trenutno je samostojni umetnik, s svojima partnerjema Filipom Jensnom in inženirjem Nunom Rodriquesem pa ustanavlja podjetje.

Filipe Jensen
Filipe je na biotehnični univerzi v Portu na Portugalskem študiral okoljski inženiring, nato pa se je na portugalski katoliški univerzi posvetil zvoku in podobi s specializacijo v digitalni umetnosti. Usposabljal se je v centru za umetnost in medijsko tehnologijo ZKM (Zentrum fur Kunst und Medientechnologie) v Karlsruheju v Nemčiji. Felipe trenutno dela v raziskovalnem centru za znanost in tehnologijo v umetnosti CITAR (Centro de Investigação em Ciências e Tecnologia das Artes), na katoliški univerzi, kjer z Eduardom Condorcetom izvaja projekt «Hiša čustev». V partnerstvu s centrom ZKM sodeluje tudi pri projektih AML (Akustik Musik Labor) in LeinKlang.

COLONY - KOLONIJA
Produkcija: 2005/2006 – Portugalska katoliška univerza
Ključne besede: umetno življenje, Bioumetnost, reproduktiven, mesto, interaktivni vmesnik
Kolonija je projekt, ki vključuje številne koncepte, povezane z mestom, vsi podatki so prav tako povezani z mestom. Kolonija je tridimenzionalno zasnovan organizem, ki ga sestavlja jedro in številne tipalke, obnaša pa se v skladu s podatki, v realnem času prenesenimi z interneta. Vsi podatki se nanašajo na mesto Porto. Tako na primer količina dežja vpliva na debelino tipalk. Kolonija predstavlja fizični vmesnik na podlagi računalniške podobe, ki opazovalcu omogoča raziskovanje upodobljenja Kolonije.
Ta projekt je opredeljen s konstrukcijo in razvojem tridimenzionalnega virtualnega objekta, ki deluje kot razumen in senzoričen organizem v odnosu do pomembnih podatkov o mestu, v tem primeru o Portu. Od trenutka, ko je virtualni objekt postal odziven in pridobil neodvisno vedenje, ki ni linearno programirano, smo ga povzdignili v bitje. Tako je to bitje oblikovano v realnem času skozi interpretacijo informacij, ki jih zbira nekaj računalniških omrežij v mestu, podatki pa se hranijo v določenem številu spremenljivk glede na prej podane informacije. Kolonija ima vmesnik, ki spodbuja sodelovanje uporabnikov. Stopnja interakcije je nizka, vendar uporabnikom omogoča, da vidijo vse vogale Kolonije.
Vse spremenljivke, ki gradijo in usmerjajo vedenje bitja, so bile prenesene z interneta, kot na primer temperatura, kakovost zraka, zajeli so celo mestne kamere za nadzor prometa. Vse te informacije so vizualno pretvorjene v tridimenzionalne vsebine v ovalnim jedrom, iz katerega izhaja več tipalk. Interaktivni vmesnik sestavlja okvir z žogico na sredini, pritrjeno z dvema elastikama, ki sta nameščeni na okvir. S povsem intuitivnim upravljanjem z žogico lahko pri opazovanju bitja izvajamo povečevanje ali obračanje podobe. Kolonija je bitje, ki se hrani z lastnim življenjem mesta, to pa se prikazuje kot pozitivno ali negativno glede na metropolitansko zdravje mesta Porto.

Claudia Robles
Rojena leta 1967 v Bogoti, Kolumbija. Claudia je leta 1990 diplomirala na univerzi za umetnost J. Tadeo Lozano v Bogoti. Po diplomi se je v Italiji izobraževala na področju animiranih filmov, na višji šoli Folkwang-Hochschule v Essnu, Nemčija na področju elektronskih kompozicij, na univerzi Ecole Supérieure d’Art Visuel v Ženevi pa je magistrirala iz mešanih medijev. Za svojo kompozicijo „Bewegung in Silber“ (srebrno gibanje) je prejela 2. nagrado na tekmovanju „Hören und sehen“ (Poslušati in gledati) v organizaciji ZKM in Instituta za novo glasbo iz Darmstadta. Sodelovala je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v berlinskem muzeju Bauhaus-archiv Museum für Gestaltung Berlin (2003), v Goethe Institutu Bogota (1999), in v fundaciji Bauhaus Dessau (2002 in 2001). Od leta 2004 dela kot rezidenčni umetnik v medijskem centru za umetnost in tehnologijo ZKM v Karlsruheju. Maja 2005 je na samostojni razstavi predstavila svoj projekt Seed/Tree (zvočna in vizualna instalacija / performans butoh z živo elektroniko).

KONFLUENTIA
« …. in v njegovih sanjah se zdaj prikažejo mesta, lahka kot papirnati zmaji, mesta, luknjičasta kot čipke, mesta, presojna kot komarniki, mesta listne žilice, mesta črte rok, mesta, ki skozi motno in prividno gmoto razkrivajo svoje filigranske vzorce. »
Italo Calvino.
Konfluentîa je interaktivna instalacija, ki vsebuje imaginarne geografske zemljevide, sestavljene iz več satelitskih podob različnih mest,
Vsak obiskovalec ima priložnost, da ustvarja nove zemljevide, nove formacije, nove prehode, s čimer postanejo vidni novi kraji, preseki in pokrajine. Te nove kreacije se premešajo s strukturami iz narave, kot so pajkove mreže, linije iz dlani, satovje ali korale – tako nastane nova vrsta stekanja med urbanimi in naravnimi strukturami.

Scenocosme (Grégory Lasserre & Anaïs met den Ancxt)
Umetniški duo Scenocosme (www.scenocosme.com) – Grégory Lasserre in Anaïs met den Ancxt s kombiniranjem interaktivne umetnosti, glasbe in arhitekture ustvarja razvijajoča se in izvirna dela. Z multidisciplinarnimi izrazi ponovno reaktivira pomene prostora in občutljivega ustvarjanja. Javnost vabita na skupinske glasbene ali koreografske nastope.

Akousmaflore
Občutljive in interaktivne glasbene rastline
Akousmaflore je majhen vrt, sestavljen iz živih glasbenih rastlin ali rož, ki se odzivajo na gibanje ljudi in svetlobo. Vsaka rastlina se na stik ali toploto odziva na drugačen način s posebnim zvokom. Jezik rastlin se sproži z dotikom ali ko je obiskovalec v neposredni bližini.
Naša nevidna električna avra deluje na veje rastlin in jih spodbuja, da se odzivajo. Rastline pojejo, ko se jih opazovalci nežno dotaknejo ali so v njihovi neposredni bližini. Tako nastane koncert rož.
S svojim umetniškim delom ustvarjamo hibride med rastlinami in digitalno tehnologijo. Rastline so naravni senzorji, občutljivi na različne energetske tokove. Digitalna tehnologija nam omogoča, da vzpostavimo odnos med rastlino in rastlino. Prikazujemo učinke naključnega prenosa podatkov in odziva rastlin. Podatki se spremenijo, ko opazovalci krožijo naokrog in se dotikajo instalacije, pri čemer nastane naključni glasbeni univerzum. Geste in gibanje opazovalcev ustvarjajo zvočne učinke in spreminjajo teksturo zvoka.

Effie Wu
Rojena v Tajpeju na Tajvanu, kjer je študirala uprizoritvene umetnosti na nacionalni umetniški univerzi. Kasneje je ustanovila rock skupino “Cat Fight” (album “Cat Fight, Cut out”, založba Crystal Independent, Tajpej, 1999). Med letoma 1999 in 2002 je živela v Firencah, Milanu in Muenchnu. Leta 2002 se je preselila v Berlin. V letih 2004-2007 je študirala medijske umetnosti na umetniški univerzi v Berlinu. Leta 2006 je delala z umetnico Pipilotti Rist. Od leta 2007 je na magistrskem študiju na umetniški univerzi v Berlinu.
Njena dela so bila prikazana na Mednarodnem bienalu medijske umetnosti na Poljskem, v Muzeju likovne umetnosti v Tajpeju na Tajvanu, na Evropskem festivalu medijskih umetnosti v Osnabrücku (EMAF) v Nemčiji itd.
Spletna stran: Effiewu.com

Zero je en meter visoka videoskulptura, ki jo sestavlja okrogel projekcijski zaslon, pritrjen na stojalo iz pleksi stekla, poganja pa ga motor z zobniškim prenosom. Projekcijski zaslon prikazuje 360-stopinjski pregled notranjega dvorišča, ki ga sestavlja 24 videov, razporejenjih v obliki kolesa. Na poziciji 12 (in tudi 0) na številčnici po dvorišču hodi ženska, kar pomeni, da gre iz ene sličice v drugo, medtem ko se v njenem ozadju spreminja filmsko ozadje. Projicirani video in tekstura počasi vrtečega se projekcijskega platna sta povezana. Projekcijsko platno je ročno barvano, zaradi česar daje vtis, podoben starim fotografijam. Zaradi iste hitrosti, s katero se vrti video in projekcijsko platno, postaneta povezana, video postane fizičen, kot da bi bil originalni posneti material pritrjen na platno. To je še ojačano s projekcijo videa na okroglo površino, namesto da bi uporabili običajen štirioglat okvir s črnim robom. Zvok motorja in cviljenje prestavnih zobnikov to poetično gibanje še ojačata. Nad stojalom iz pleksi stekla se zdi, kot da film prosto lebdi, kot nekakšen planet. Samostojen je, nepovezan z zunanjostjo, poseben majhen svet s svojim ritmom in svojo hitrostjo, ki je tudi zelo miren.
Ženska v tem svetu spominja na "Malega princa", vendar ne sledi sončnim zahodom, raje sama poskrbi za vrtenje planeta. Sproščeno, vendar odločeno hodi skozi panoramo podob, skozi različne časovne in prostorske odseke. Neprekinjeno hodi skozi svoje življenje. To lahko primerjamo z dnevi naših življenj, ko vedno znova in znova hodimo skozi ničelno točko. Ne obstaja ne toča začetka ne točka konca, vse je neskončno, kot da bi življenje vedno posredovali naprej.
V nekem smislu je vsebina tega dela ZEN. Kolesa se vrtijo v zelo umirjenem ritmu, meditativno z dolgotrajno kontemplacijo. S tem je video kot medij osvobojen svoje štirioglate oblike. Namesto tega je projekcijsko platno okroglo, kar je oblika neskončnosti ali budizma. Poskusimo razumeti vpenjanje 360-stopinjskega prostora v video, skupaj z zaslonom, ki ga poganja motor. To je podobno kot razmišljanje o paradoksalni izjavi koan. V budizmu pot duše ni enaka poti skozi eno življenje, ampak skozi več življenj, od katerih ima vsako rojstvo in smrt, pri čemer mora duša vsakokrat izpolniti druge naloge, glede na to, v kakšno življenje se rodi. Svoje življenje živimo v svojem kolesu, na svoji poti, s svojim poslanstvom. Vsakima svoje kolo življenja, svoj planet, naša pot se nikoli ne konča, kot številčnica ure. Vsak trenutek je delček večnosti.

Razstava je na ogled do 19. 4. 2008.

Kibela, prostor za umetnost, je odprta vsak dan od 9.00 - 22.00, v soboto od 16.00 - 22.00, v nedeljo zaprta.

Fotografije


Gregory in Francois v akciji		"Akousmaflore", Scenocosme



"Colony", Nuno Costa & Filipe Jensen

	"Zero", Effie Wu

Claudia Robles (desno)	"Konfluentia", Claudia Robles

			"_zur form", F. Grond, G. Engelhard, T. Kienzl

		Effie Wu	Tincuta Parv



Nuno Costa	Filipe Jensen

		DJ DinoSCH