Kibla povezuje evropske medijske centre

Od četrtka, 7. 12., do nedelje, 10. 12. 2006, je Kulturno izobraževalno društvo KIBLA (KID KIBLA), Ulica kneza Koclja 9, Maribor, gostilo nekaj evropskih medijskih centrov na delavnici povezovanja in tvorjenja skupne produkcijsko-prezentacijske platforme, ki bi omogočala karseda učinkovito mednarodno sodelovanje in izmenjavo projektov ter avtorjev in avtoric, zlasti na področju intermedijskih umetnosti. Srečanje je bilo namenjeno tudi prenosu dosedanjih izkušenj in mnenj ter opisu tehničnih in infrastrukturnih zmožnosti, ki bi v bodoče lahko poenostavile pretočnost umetnic in umetnikov ne širšem območju Evrope.

Tako so se na srečanju zbrali gostje z dunajske Akademije za likovno umetnost, Oddelek za nove medije, dunajske Šole za uporabno umetnost, MoKS – Center za umetnost in socialne prakse iz Estonije ter turška umetniška producentka iz istanbulskega Apartment Project, sodeloval pa je tudi Egon March Institut iz Slovenije. Trodnevno druženje je iskalo stične točke realnosti medijskih producentov in operaterjev ter jih povezati in nadgraditi. Ob tem smo izmenjali ničkoliko praktičnih mnenj in se podrobneje seznanili s slovensko produkcijo na področju intermedijskih umetnosti; v ta namen so svoje delo predstavili nekateri slovenski ustvarjalci in ustvarjalke, denimo duo son:DA, Polona Maher in Cameron Bobro.

Je danes še sploh mogoče govoriti o neodvisni produkciji?
So danes avtonomne kulturne forme realnost ali že preteklost?
Kje je prihodnost tehnološko prepletenih umetniških izraznosti?
Ali je umetnost lahko ekološka in kako?
Mar zanjo smejo veljati termini trajnostnega razvoja in sonaravnosti obstoja?
Zmorejo multimedijski centri biti samo-podporna okolja za umetniško ustvarjanje in tehnološke eksperimente?
Koliko takih (potencialnih) centrov sploh obstaja v Evropi, ki bi bili pripravljeni se povezati in sodelovati?
Kako lahko povežemo tolikšne različnosti, ki se razlikujejo ne samo v okoljih, ampak tudi v načinih delovanja in usmeritvah, čeprav jih družijo podobna izhodišča in skupne podstati?
Kje so vsebinski nastavki avtonomnega delovanja, ki ne vodi v izolacijo in avtoreferenčnost?

Čeprav smo skušali poiskati odgovore na kar čimveč zastavljenih vprašanj, nam je bila primarna vzpostavitev pogojev za sodelovanje, ki bi bilo širše od zgolj programske izmenjave in bi dejansko prepletalo možnosti bodočih skupnih (ko)produkcij in vzajemnih projektov, ki bi se tako tudi zmogli predstaviti na kar največ krajih in vzpostaviti celovitost zaokroženosti neke specifične ustvarjalnosti na različne publike in kulturne subjekte. Če medmrežje povezuje svet v globalno vas, lahko umetnost nemara uporabi to iztočnico za nadgradnjo v platformo, ki bi omogočala sodelovanje, izmenjave in kreativni multilog. Do sedaj smo to 3 leta, od 2004 do 2006, počeli v okviru Mreže multimedijskih centrov Slovenije M3C (www.m3c.si), zdaj pa želimo nadaljevati povezovanje še na mednarodnem nivoju.