, not a time machine.

kompozicija za tri plesalke, bazen, kamero, monitor in mešalno mizo

V sredo, 6. decembra 2006, ob 20. uri se je v dvorani Gustaf v Pekarni, Ob železnici 16, dogodil intermedijski performans , not a time machine., ki so ga ustvarili Miha Ciglar, Mojca Kasjak in son:DA in je nastal v produkciji KID KIBLA in koprodukciji Plesne izbe Maribor.

, not a time machine. je kompozicija za tri plesalke, bazen, kamero, monitor in mešalno mizo, katerega avtor je Miha Ciglar, Mojca Kasjak je iniciatorka gibanja, son:DA podpisuje scenografijo/video, medtem ko so gibalke Maja Arzenšek, Mojca Kasjak in Nina Milin.

, not a time machine. je interdisciplinarni umetniški projekt, kjer se zvok, gib in video združujejo v homogeno celoto. Dva centralna elementa (voda in elektrika) tvorita fundament vmesnika, ki povezuje gibalne elemente z zvokom in sliko. Instrument – definiran preko neobičajne električne povezave med mešalno mizo, kamero, monitorjem in bazenom vzpostavlja posebno situacijo, ki izpostavlja imanentno estetiko le-teh – elektro-mehaničnih naprav (uporabljenih rekvizitov). Delo z (zlorabljenimi) napravami, katerih funkcionalnost je odtujena od prvotne, posledično zahteva tudi “zlorabo” plesalca, saj je tudi on v nenehnem električnem stiku z instrumentom, pri čimer pa sam postane bistven sestavni del le-tega. Tako se vsak gib zrcali v posebnem zvočno-vizualnem dogodku – seveda le v primeru, ko so upoštevane fizikalne omejitve instrumenta oz. funkcionalen spekter njegovega izraznega območja – kar pa nujno omejuje, a hkrati tudi fokusira običajen izrazni potencial plesalca. Induciran zvok oz. njegova elektronska abstrakcija (tukaj prvotna oblika) je v neposrednem stiku s telesom plesalca in služi kot čutni “feedback” (bolečina, ki jo povzroči šibek električni tok), kar mu omogoča drugačno telesno percepcijo ter interpretacijo povzročenega zvoka, predvsem pa služi kot prioritetna referenca pri izbiri naslednjih akcij. S tem se sklene krog, ki temelji na vzročno-posledičnem principu, kar sproži kontinuirano oscilacijo različnih impresij:
[: vidno > slišno > čutno :].

Zvok. Slika. (M.Ciglar / son:DA)
Osrednji koncept je iskanje estetike v materialu samem ter izpostavljanje napak in specifičnega karakterja tehnične opreme, ki je pri običajni uporabi zanemarljiv. Interaktivna kompozicija je v celoti realizirana brez uporabe računalnika ali sodobnih senzorjev, temveč z najenostavnejšimi tehničnimi sredstvi. Zgolj s pomočjo avdio-kablov, kamer, monitorjev in mešalne mize je izdelan preprost vmesnik z razmeroma velikim izraznim potencialom, ki »zaznava« gibanje plesalcev po bazenu ter hkrati – kot posledico gibanja in sprememb relacij med plesalci – generira originalne zvočne dogodke na osnovi principa analognih »feedback« oscilacij.
not a time machine sledi seriji kompozicij oziroma tehničnih konstelacij, ki so jih M.Ciglar in naveza son:DA zgradili, postavili in performativno uporabili v obdobju zadnjih nekaj let.

Gib. (M.Kasjak)
Eksperimentalni in improvizirani pristop prepletanja gibalnih transformacij in stacionarnih pozicij se skozi trenutne situacije kaže v abstraktnem gibu dovršenih kompozicij teles. Posledica konkretnih fizičnih dotikov se skozi transfer kaže v zvočno slišni zaznavi, ki se pred očmi gledalca prikaže kot zvočno vizualna transformacija vidno-slišno-čutnega medija.
Prostorska struktura temelji na dveh principih: gibanje/statika. Gibalna struktura je zelo fleksibilna, spreminjajoca, odprta. Stanje premikov in mirovanja se veže na tri lokacijske elemente: tla, zrak in voda. Razsežnost in stabilnost tal je vezana predvsem na rob bazena. Telesu omogoča »že znano« gibanje. Teža telesa, dimenzionalnost »zračne cone« in transparentnost vode kot popolnoma nekonvencionalnega medija gibanja se posledično prepletajo in tvorijo inovativne vidno-slišne kompleksne prostorske strukture.

Več o avtorjih in avtoricah:

Miha Ciglar je skladatelj in zvočni umetnik. Študira na Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu (Avstrija). Od leta 2001 se predstavlja z lastnimi skladbami za saksofon, kitaro, vibrafon, kontrabas, elektro-akustičnimi in interaktivno plesnimi performansi, računalniško glasbo ter avdio-vizualnimi inštalacijami na različnih umetniških festivalih po vsem svetu.
Njegovo delo sloni na konceptualnih temeljih ter zavrača vsesplošno predstavo o izrazni vrednosti estetskih idealov. Izpostavljen je problem zavestne percepcije zvoka ter zvočne umetnosti, ki se neposredno navezuje na vprašanje eksistenčne upravičenosti produktov s tega področja. Ciglarjevi kompozicijski in tehnološki prijemi izhajajo iz potrebe po prevrednotenju obstoječega »materiala« oz. njegovi razgradnji na osnovne komponente, katere v naknadnem procesu kreacije izgubijo svoj prvotno sugestivni pomen ter se ponovno spojijo v originalen izdelek.
Rojen 01.09.1980 v Mariboru
1999    –     2002   - Pedagoška fakulteta Maribor, - oddelek za glasbeno pedagogiko
2001    –     2003   - Univerza za glasbo in upodabljajočo umetnost Graz ( KUG )
§   oddelek za jazz (saksofon)
od               2003   - Univerza za glasbo in upodabljajočo umetnost Graz ( KUG )
§   oddelek za tonsko tehniko

Mojca Kasjak
Plesalka, koreografinja in plesna pedagodinja.
Pri Plesni izbi Maribor poučuje tehnike sodobnega plesa, na Univerzi v Mariboru pa moderni ples in etno plese. Kot plesalka je sodelovala pri plesnih predstavah domačih in tujih koreografov (Snježana Premuš, Maja Milenovič - Workman, Vlasta Veselko, Minka Veselič - Kološa, Matjaž Farič, Ingrid Kerec, Andy Papas, Grant Mc'daniel, Claire Russ, Lucia Baumgartner...).
Je avtorica mnogih avtorskih projektov in performancev. Za svojo predstavo Kompot je leta 1995 prejela 1. nagrado - Zlato Linhartovo značko in priznanje za izjemne dosežke na področju plesno - gledališke dejavnosti. Z avtorskimi projekti je sodelovala na raznih festivalih (Infant – Novi sad, Festival Lent, Borštnikovo srečanje, Štukfest, Dnevi radovednosti...)
Diplomantka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru je zaključila plesno specializacijo in koreografijo na LONDON CONTEMPORARY DANCE SCHOOL, obiskovala številne plesno izobraževalne seminarje in delavnice (Belgija, Velika Britanija, Nizozemska). Od leta 2001 je strokovna selektorica za območna plesna srečanja SV Slovenije pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti.

son:DA
»Svet digitalnih tehnologij, elektronskih zvokov in podob se zdi kot naravno okolje umetniškega tandema son:DA. Ker se ne navdušujeta nad neskončnimi možnostmi novih tehnologij, se v svojem delu tovrstnih fascinacij lotevata precej kritično in ironično. Stalna multiplikacija novih tehnologij in njihovih učinkov se spreminja v hrup, tako kot je dejanski fizični prostor natrpan z električnimi žicami, kabli in skladovnico računalniše opreme, ki je včasih veljala za najnovejšo, najprodornejšo tehnologijo. Dela umetniškega tandema son:DA so pogosto namerno preprosta in omejena, včasih jim služijo najosnovnejše tehnične možnosti, ki poudarjajo občutek 'undergrounda'.«
(Igor Zabel, Aperto Slovenia, Flash art magazine, January–February 2004)