English

































CORK 2005: Eye Try

CORK 2005: razstava Eye Try v evropski kulturni prestolnici


Od 5. 4. – 28. 4. 2005 je Kibla v Corku, natančneje Cork Vision Centre, predstavila izbor kulturnih projektov, ki so bili v letih od 2002 do 2004 prikazani v galeriji KiBela.


Več o predstavitvi slovenskih umetnikov v evropski kulturni prestolnici najdete na cork2005.kibla.org in na http://www.corkvisioncentre.com/corkvisioncentre/Main/Exh2005-Apr-Slovenia.htm


Prvikrat v zgodovini
je Slovenija povabljena k sodelovanju v programu evropska kulturna prestolnica kot država članica EU. Projekt Evropsko mesto kulture je na iniciativo Meline Mercouri sprožil Svet ministrov 13. junija 1985 in ga oblikoval, da "prispeva k povezovanju ljudstev Evrope". Je eden od starejših programov in letos celo slavi 20. obletnico, vendar je to prvo uradno sodelovanje Slovenije, odkar je lani postala članica EU.


RAZSTAVA EYE TRY

Izbor umetniških del slovenskih umetnikov na odslikava različnost idej in vizij, ki sobivajo v sodobni umetnosti. Ta je danes zelo heterogena. Eye Try združuje kar se da različne umetniške pristope slovenskih umetnic, umetnikov ter skupin, od klasičnih (slike, kipa) do uporabe najnovejših visokih sofisticiranih tehnologij. Na Irskem so se predstavili naslednji umetniki:


MARKO ČRTANEC
Značilnost njegovega dela je natančno, premišljeno načrtovanje samega prostora in izdelkov v njem, kakor tudi samih izdelkov, ki so visokokvalitetno obdelani. Odlikujejo se s preprosto obliko, prebrisano funkcionalnostjo in žametno gladkostjo površine.  Preprosta inventivnost, nevsiljivo, prefinjeno učinkovanje v prostoru in vedno zenovsko premišljena uporabnost predmetov, ki so visokokvalitetno obdelani, saj pri tem upošteva taktilnost in učinkovanje materiala. Njegovo delo je vselej unikatno, virtuozno in neponovljivo ročno obdelano, torej ni namenjeno industrijski multiplikaciji. Vedno dela premišljeno točno na določen prostor, s specifičnimi rešitvami, ki poudarjajo individualnost vsakega posameznega prostora.

BOŠTJAN NOVAK
»Veliko se ukvarjam z malo plastiko, ker mi omogoča veliko poskusov, tako glede vsebine kot oblike. Skozi svoje kiparstvo bi rad podal današnje dojemanje figure. To me vodi do uporabe barve. Želim si narediti čim bolj enostaven, vendar za daljše opazovanje zanimiv kip. Zanima me dejavnost preoblikovanja. Kako oblike vplivajo na nastanek novih. Kot skico, načrt za kip, uporabljam razne vrste možnosti zapisa podobe. Od risbe s  svinčnikom do sodobne tehnologije (tisk, foto, video, računalnik), da bi razumel jezik podob, vpliv konteksta  na njih in po možnosti razvil nov odnos. Imam izkušnjo, da kiparjena podoba dobi drugačen pomen (npr. podoba s televizije). Zato se rad preizkušam na meji ideološkosti in sentimentalnosti. Poleg tega me zanima kiparski jezik sam zase in moje kiparstvo je zato mešanica vseh stilov. To me ne moti, ker mislim, da kiparske dobe niso zaključene in da nikoli do konca ne razumemo kipov.

IGOR ŠTROMAJER
«Štromajer, poimenovan »mobile intimate communicator«, raziskuje taktična čustvena stanja in travmatične low-tech strategije. Njegova dela je prikazal že na več kot stotih dogodkih v 42 državah, prejel je tudi številne nagrade (Moscow, Hamburg, Dresden, Belfort, Madrid in Maribor). Kot gostujoči umetnik predava na univerzah in sodobnih umetnostnih inštitutih. Njegova dela so v raznih stalnih zbirkah: Centre national d'art et de Culture Georges Pompidou - Musée national d'art moderne, Paris, France; the Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofía, Madrid, Spain; Moderna galerija - the Slovene Museum of Contemporary Arts, Ljubljana, Slovenia; Computerfinearts Gallery - net and media art collection, New York, USA; in stalna razstava v Hamburger Kunsthalle, Hamburg, Germany.

MATJAŽ KRIVIC
Računalniško sprogramirana in obdelana multivizija Kaliyuga je z vsemi sredstvi dramaturško intuitivno zgrajena popolna vizija s čustvenim nabojem. Kaliyuga nima nič skupnega s teorijo in prakso slovenskega, evropskega trenda sodobne konceptualne umetnosti, ki se racionalno ukvarja pretežno s formo in idejami v obliki konceptov in kjer vsebina ostaja efemerna, obrobna v funkciji prevračanja socialnih norm. Kriviceva pot je diametralno nasprotna, obrnjena pot, iskanje čimbolj stran od zahodnjaških praks, da bi se skozi oči senzibilnega »zahodnjaka« tiste etno-antropološke univerzalne vsebine človeškega bivanja pretvorile nazaj v delovanju zahodne umetnosti in jo oplajale tako, da bi umetnost in posledično družba pridobila nazaj primarne vrednote: srce, dušo in preprosta čustva.

son:DA
Son:da fetišizira obrobne vsakdanje predmete tehnološke dobe, kot so vtičnica, vtikač, polnilec za mobitel, kabel, kamere. Nastajajo ikone, risane z računalniško miško, ki v nasprotju s paradoksalnim iluzionizmom Reneja Magritta govorijo: »To je vtičnica!« Natančno to, kar smo skrili za omaro, bomo zdaj kot sliko namestili na steno pred naslanjač in občudovali minimalizirano estetsko in funkcionalno popolnost tehničnega objekta. Brez nje, Vtičnice, ni komunikacije s svetom.

MAGDALENA PEDERIN
Najnovejši ambient multipliciranih znakov hrvaške avtorice Magdalene Pederin se ritmično in utripajoče organizira v neskončno ponavljajočem se zvočno-vizualnem prostoru, projiciranim z dvd-ja, ki je nosilec zapisa. Gledalec se ob vstopu dobesedno zlije v to tipografsko kopel. Enigmatična ambientalna postavitev Magdalene Pederin postavlja gledalca v estetski elektronski kontinuum črk in številk. Torej pisane besede, razdrobljene na posamezne osnovne elemente, ki se nato v sprogramirano spremenjenem vrstnem redu sestavljajo v nove besede in posledično nekatere nove pomene. Računalniški programski jezik ASCI je tukaj orodje, ki programira iz šestnajstih črk avtoričinega imena v tisoče in tisoče možnih kombinacij - anagramov.

ŽIGA KORITNIK
Žiga Koritnik je samostojni ustvarjalec na področju fotografije in televizijskega ter filmskega snemanja. Je član Jazz Journalists Association. Koritnik ima klasični pristop k jazzzovski fotografiji. Njegov opus zajema številne črno-bele podobe raznih jazz glasbenikov, od tradicionalistov kot Joe Henderson in Tito Puente do avantgardistov Marka Ribota in Johna Zorna. Prav tako je obsežna njegova fotografija vzhodnoevropskih umetnikov jazza. S svojim delom izraža univerzalnost jazzovske govorice. V Corku se je predstavil z dvema projekcijama: Jazzy ga! in New York.


SLIKARSKI DEL RAZSTAVE EYE TRY

Razpon slikarskih del sega od največjih do najmanjših formatov, od najsubtilnejše plastične figuralike, do organskih praform. Klasično (kar je že narava slikarskega medija sama) se prepleta s sodobnostjo, individualno s kolektivnim, nezavedno z zavednim. Od prefinjene abstraktne organske estetike umetnih prosojnih smolnatih barv na pleksi steklih Uršule Berlot do mehkobnih slikovnih plastenj naslikanega tekstila, čigar globino in prosojnost še podvajajo kot opna prišita platna Natalije Šeruge. Zdi se, da je ženski del zazrt v mehkobo, prosojnost in erotiko. Andrej Brumen-Čop spaja risbo in slikovni prostor. Noh maske na posameznih malih formatih (12) imajo mitološki pridih, odsev japonskega gledališča in obrednosti. Iz premikajoče zabrisanosti se pojavljajo minimalizirane podobe mask in templjev. To mehkobno brezčasje se lepo navezuje in hkrati intenzivira z deli Marka Jakšeta. Jokajoči deček, ki se koplje v vodi (Kolpi), namiguje na različne možne interpretacije bolečine, ki je plod človeške dualistične narave.

ANDREJ BRUMEN-ČOP
(1967, Maribor). Na ALU diplomiral Pri M. Krašovec 1993 in nato zaključil tudi podiplomski študij. 1994 se je študijsko izpopolnjeval v Gradcu na povabilo galerije Werkstadt Graz. 1995 je dobil status samostojnega ustvarjalca in postal član ZDSLU. 1997 je bil štipendist na Likovni Akademiji v Pragi, 2000 pa v New Yorku. Je avtor mnogih zapisov o likovni umetnosti in intervjujev. Živi v Ljubljani. Trenutno je urednik Likovnih besed. Sam. razstave: Razstavni salon Rotovž, Maribor, Equrna.

MARKO JAKŠE
(1959, Ljubljana),   1993 Antwerpen '93, kulturna prestolnica Evrope, Equrna, 1995 Muzej novejše zgodovine, Ljubljana, Galerija sodobne umetnosti, Celje, Koraka od oblaka do oblaka, MKC Koper (z J. Slakom), 1996 UG Maribor, Daj, pridi v petek, Črna na Koroškem, Hey, Let's dance, amigo!, Anonimus, Ljubljana, 1998 – Equrna, 1999 – KIBELA, Maribor, Ne t'č ne m'š, Equrna z J. Slakom, KIBELA, Maribor, 2000 Equrna. Prejel je dve nagradi in štipendijo: 1992 – Zlata ptica – nacionalna nagr. za mlade umetnike, za delo na Bienalu mladih Mediterana v Rijeki, 1998 – prejme trimesečno štipendijo Ministrstva RS za kulturo v New Yorku. Večkrat potuje v Južno Ameriko.

NATALIJA ŠERUGA
(1971, Maribor) je 1999 diplomirala pri B. Gorencu in N. Zgonik, podiplomski študij na isti akademiji pri B. Gorencu. Živi in dela v Radencih. Samostojne razstave: 1999 Likovni salon Celje. Skupinske razstave Cultural Studies (Umetnostna Galerija Maribor, 2000), Zbirka Talum (Miheličeva galerija Ptuj, 2000), Slika 2000  (Equrna, Ljubljana, 2000)...

URŠULA BERLOT
(1973, Ljubljana) Filozofska fakulteta v Ljubljani: smer filozofija(1992-1994), ALU v Ljubljani pri J. Berniku in G. Gnamušu (1994-1998). Ecole Nationale Superieure des Beaux-Arts, Paris, Francija, diplomirala 2000: DNSAP (Diplome d`Arts Plastiques) pri B. Piffaretti (2000), kjer nadaljuje podiplomski študij slikarstva in multimedije, zaključila magistrski študij pri J. Logarju, ALU, Ljubljana (2002). Samostojne razstave: Gorica, Italija, 1999, Galerie de Cite Intern. des Arts, Paris, Francija, 1999, Galerie Bernanos, Pariz, Francija, 2000, Minimal, Ljubljana, 2001, Equrna, 2001, Inštitut za znanstvene raziskave J. Štefan, Ljubljana, 2001. Skupinske: 2000: Festival Break 21, Ljubljana, Slika 2000, Equrna, Ljubljana, Miklova hiša, Ribnica, 2001: Faktor banka, Moderna galerija, Ljubljana, Cite intern. universitaire de Paris, Francija, Sakaide, Civic Art Museum, Japonska, Sakaide, Space Gallery, Japonska, 6em Salon intern. d`arts plastiques, Valognes, Francija.


OTVORIVENI PERFORMANS 5.4.2005

V torek, 5. aprila 2005 ob 18. uri, je bila v Cork Vision Centre svečana otvoritev razstave Eye Try z glasbeno scenskim nastopom DJ-ja Jureta Avguštinerja VJ-ja Mihe Horvata.


Razstavo Eye Try je uradno odprl John Kennedy, direktor programa Cork 2005, evropska kulturna prestolnica, udeležil se je je tudi slovenski veleposlanik na Irskem.

Katalog

Katalog Cork - Eye Try (pdf)

Video

Eye Try Cork - video (QuickTime)

Fotografije












Dejavnosti


KIBLA PORTAL

KiBela
  - arhiv
  - tehnični podatki
  - sodelovanja

artKIT

KIBLA2LAB

Neformalno izobraževanje

Spremljevalni program

Sodelovanja in gostovanja

KIBAR

Za:misel

TOX

folio

Festivali


KIBLIX

MED

Festival ljubezni 2008-2012

Dnevi radovednosti 1997-2011

Ciklus (DA)(NE)S

Projekti, koprodukcije in mednarodna sodelovanja


Aktualni projekti

Koprodukcije

Zaključeni projekti

Naročilo obvestil





Poiščite nas na socialnih omrežjih:







Nagrada e-odličnost 2008
















































MULTIMEDIJSKI CENTER KIBLA / Ulica kneza Koclja 9, 2000 Maribor, Slovenija, Evropa
telefon: 059 076 371 ali 059 076 372 / e-pošta: kibla@kibla.org