Simon Biggs: BABILONSKI STOLP, 2001

Od 7. do 14. 9. 2001 ste si v KiBeli lahko ogledali razstavo Simona Biggsa: BABILONSKI STOLP, 2001.

Simon Biggs se je že predstavil v Kibli 1997 z interaktivno digitalno namestitvijo Magnet. Poprejšnjo digitalno obdelavo figur plesalcev (Magnet, Halo) je minimaliziral do čiste abstrakcije vizualnega (Babilonski stolp), v njegovem nastajajočem delu pa se spet vrača k digitalno obdelanim figuram dervišev, balerin in lutk. V Babilonskem stolpu vidimo številke, ki tvorijo različne perspektive, odvisno od tega, v katero smer premikamo vmesnik. Na dve osnovni namestitvi (ena v San Franciscu in ena v Londonu), kjer je nameščen program, so povezani računalniki na razstavišču in neomejeno število z vsega sveta. V delu Babilonski stolp so številke ujete v model, kako vidimo ljudje v realnem prostoru in kako se te različne prespektive lahko sestavljajo v eno podobo. S klikom na puščico se nam odpirajo internetne strani. Vsaka spletna stran ustreza določeni številki, ki jo poganja računalniški program in vmesnik.

Zgodovinske iztočnice pričujočega dela so biblijska zgodba Babilonski stolp, kjer različnost jezikov vodi v kaotičnost predhodno združene civilizacije ter zgodba Jorge Luis Borgesa Babilonska knjižnica, kjer knjižnica predstavlja neskončnost knjig - informacij – kar paradoksalno povečuje negotovost. Bralec nikoli ne more biti prepričan, da ima najboljši ali najnovejši vir o dani temi, ker je preprosto preveč virov. Biggsov Babilonski stolp uporablja bibliotekarski decimalni sistem organizacije (delo je naročilo knjižnice) za model razvrstitve internetnih strani po vsebinah (teh je tisoč). Toda pri razvrščanju vsake posamezne strani (pregledal je milijone spletnih strani) je vnesel lastno pojmovno razvrstitev: na primer pod bog (ena od tisočih vsebin) je razvrstil vse o računalništvu, pse na primer pa ni razvrščal po tem, kakšen je njihov izgled ali pasma, ampak po značajskih lastnostih.

www.littlepig.org.uk

Beseda o avtorju:

Simon Biggs, rojen 1957 v Adelaidu v Avstraliji je od 1986 v Londonu živeči umetnik, publicist, pedagog, kustos in predvsem protagonist mednarodne scene računalniških umetnosti. Na začetku kariere je bil klasičen slikar. Računalnik uporablja od leta 1978. Konec 70. je z očetom, računalniškim znanstvenikom, razvil grafični računalniški sistem. Nato je raziskoval vsa področja: grafiko, animacijo, interaktivne namestitve, cede rome in nazadnje splet. Z leti je seveda postal izjemen virtuoz računalniškega medija. Umetnost Biggsove digitalne kreacije je prav v samem programiranju, saj je Simon Biggs programer in umetnik v eni osebi. Sistematično, inteligentno in kreativno izrablja možnosti medija. Mehanizmi in procesi tvorijo kompleksno strukturo. Umetni prostor je premišljeno strukturiran, je večplasten, večdimenzionalen. Na vprašanje, komu so namenjena dela, ki imajo zapleteno ozadje, Simon Biggs odgovarja, da vsakemu, saj funkcionirajo vedno preprosta na prvi pogled, toda od radovednosti, znanja in učljivosti posameznega gledalca pa je odvisno koliko plasti bo odkril.