"O" - refleksija umetnosti: O biti umetnik: odločitev ali (po)klic(anost)

Kibla, ponedeljek, 29. september, ob 19. uri - septembrski dogodek kuratorskega projekta Petre Kapš "O" - refleksija umetnosti: O biti umetnik: odločitev ali (po)klic(anost).

Gostje: Milena Kosec, Simon Macuh, Alenka Pirman

Nekoč je veljalo, da je biti umetnik zvezano s »klicem«, težko ubesedljivo nujo, nečim, kar nevzdržno pritiska in mora na plan. Tisto nekaj je bodisi prirojeno (http://razvezanijezik.org/?page=umetni%C5%A1ka+%C5%BEilica), ali se manifestira kot »božja iskra«, bodisi je izvor in gibalo v nepomirjenih razmerjih s svetom in intenzivnih notranjih nemirih itn. Resnični vzroki in razlogi »biti umetnik« pogosto ostajajo zakriti v skrivnost. V osebnih opredelitvah in predstavitvah umetniki danes v prvi plan velikokrat postavljaj sistematičnost in premišljenost v izgradnji profesionalne poti in cilja, torej organizacijo, realizacijo in prezentacijo forme »biti umetnik«. Vprašanje je, kako »postati« umetnik – ali gre za proces ali dogodek – odločitev ali (po)klic(anst)? Kako šolanje za umetnost / umetnika deluje v slovenskem prostoru? Katera orodja in prakse naj obvladuje posameznik, ki se ukvarja z umetnostjo, in kje se jih nauči (http://www.ess.gov.si/slo/NCIPS/OpisiPoklicev/UMETNIK.pdf)? Kako je naravnan prenos znanja in veščin? Kakšno vlogo igrajo rezidenčni umetniški programi v internacionalnem in slovenskem prostoru? Kaj je vizija uspešnosti posameznih umetnikov?

Ključni pojmi: umetnik / umetniška praksa / izkušnje / izobraževanje

Milena Kosec
Rodila sem se 10. januarja 1947 v Ljubljani, kjer tudi živim in delam. Po izobrazbi sem diplomirana inženirka matematike. Od 1971 do 2002 sem delala kot načrtovalka in vodja projektov v računalništvu. Od leta 1988 delujem tudi na področju umetnosti. Najprej sem prirejala likovne razstave (predvsem za kiparje) v domači hiši in vrtu: v ne-strokovni, ne-profitni, ne-institucionalni galeriji Vili Katarina. Leta 1998 sem z razstavo Svetlobni kipi v vrtu (povabljena skupina avtorjev) uradno zaključila svojo galerijsko dejavnost.
Čutenje in razmišljanje o naglo spreminjajoči se družbi in življenju je 14. maja 1992 rodilo Državico Ptičjestrašilno in z njo začelo mojo ustvarjalno po v umetnosti (prva razstava v galeriji GT, Lj.). V okviru Državice sem kot diletantka izvedla več različnih akcij v parku »Zvezda«, v nekdanjih zaporih na Metelkovi, v Vili Katarina in drugod po Ljubljani.
Vse od začetka ustvarjanja sem kot osnovni material za izražanje uporabljala svoje odvečne predmete in se postopoma odrekala materialni (re)produkciji. V svojem delu povezujem dva pola: intimno, javno. S publiko sem v aktivnem osebnem odnosu. Dodaten segment mojega dela je raziskovanje različnih pozicij znotraj umetniškega sveta. Nazivi: Diletantka, profesionalna umetnica in karierna sodobna umetnica izražajo tri različna ustvarjalna obdobja v razmerju do institucije umetnosti. Kot profesionalna umetnica (od leta 2000) sem bila uvrščena v vse pomembne pregledne razstave sodobne slovenske umetnosti. Leta 2006 sem se odločila, da je čas za radikalno pozicijo in za kariero na področju sodobne umetnosti. Leto sem dobila povabilo na Evropski bienale sodobne umetnosti MANIFESTA 7. Trenutno razvijam dva projekta-procesa: Darila podarimo in prejmemo – skupaj s kiparko Anjo Šmajdek, Naključni osebi pogovori (enkratno, nematerialno in osebno).

Simon Macuh
Rojen 8. 8. 1971 v Celju . Živi v Celju / Ustvarja v Celju.
Področja delovanja: kiparstvo, video in animacija, performace, teorija ...

Izbrane razstave zadnjih 5 let:
Gruppenausstellung der Klasse Metzel, »Walchenseeaquarelle: Palma oder...«, akvareli, Galerie Annapril, München, Nemčija, 2005 | Razstava »Četrti«, Razstava 4. letnika kiparstva ALUO-Ljubljana, skupinski projekt, Galerija Kresija, Ljubljana, 2007 | Adopt An Artist, »Skupinski avtoportret«, dokument, Palača Gravissi in Galerija Meduza, Koper, 2007 | LETNA RAZSTAVA UL ALUO 2007, »Heksalog«, kiparska postavitev, Mestna Galerija Ljubljana, 2007 | Laboratorij Sveta umetnosti: LabSUs, osebno/osobno, »Monsieur, monsieur un stylo!«, risbe, Gradska galerija Labin, Hrvaška, 2007 | 9. VSTOP PROST / ADMISSION FREE 2008, »brez naslova/untitled«, performance, Celje, 2008 | PODOBA PROSTORA, Galerij sodobne umetnosti Celje, »artefakti 1.1 – 1.2«, zvočna instalacija in umetniški dogodek (»Iskanje artefakta«).

Publikacije:
»Lingvistika in poetika: Roman Jakobson - izvor poetske funkcije jezika v lingvistiki preko analize afazičnih motenj«, diplomsko delo. Ljubljana, 2003 | Revija Maska: Umetnost v primežu izobraževanja, »'4' Articulusparticularis«, razredni manifest, Ljubljana, 2007 | Borec (639-642 / 2007), revija za zgodovino, literaturo in antropologijo: »Vse vidimo, toda hkrati smo slepi«, pogovor z Marino Gržinič, Ljubljana, 2007.

Svoje delovanje jemljem kot zaokroženo celostno umetniško delo, kamor sodi ukvarjanje z umetnostjo samo in vsemi aktivnimi akterji ter elementi, ki jih enega za drugim na novo odkrivam, osvetljujem, uporabljam.

Alenka Pirman (1964, Ljubljana)
Umetnica in publicistka. Po kratkotrajnem študiju italijanščine in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti se je vpisala na študij slikarstv na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani (diplomirala 1989). Nekaj časa je študirala tudi antropologijo vsakdanjega življenja na Institutum studiorum humanitatis (1996-98). V 90-ih je opravljala raznovrstna dela: bila je urednica revij Likovne besede in M'zin (1990-93), umetniški vodja Galerije Škuc (1990-96), pomočnica direktorice Sorosovega centra za sodobne umetnosti – Ljubljana (1997-99) in podpredsednica sveta direktorjev novoustanovljene mednarodne mreže International Contemporary Arts Network (1998-99). V tem času se je njeno umetniško delovanje navezovalo (predvsem) na izmišljene institucije: SK8 Muzej (1991-93), RIGUSRS – Raziskovalni inštitut za geoumetniško statistiko Republike Slovenije (1997, Vukom Ćosićem in Ireno Woelle) in Inštitut za domače raziskave (1994-98). Delo Arcticae horulae iz tega obdobja je vključeno v stalno zbirko Moderne galerije Ljubljana. Med pomembne izkušnje šteje tudi udeležbo na treh neodvisnih Humanističnih maratonih v Metelkova mestu in sodelovanje v mednarodnih umetniških kolektivih Luther Blissett/01.org (1998) in Bughouse (2002-03). Od leta 2000 deluje samostojno in projektno. Za SCCA-Ljubljana je skupaj s sodelavci razvila in urejevala spletna medija Artservis (2001-04) in Evrokultura (2004), od leta 2006 pa v okviru Creative Commons Slovenija sodeluje z Ljudmilo pri koncipiranju in izvedbi Festivala ustvarjalnosti in svobodne kulture. Občasno služi tudi s prevozništvom (vozi taksi za podjetje Rumeni taxi, je voznica festivala Mesto žensk) in piše kolumne za Večer. Od leta 2004 je (skupaj z Damijanom Kracino in Janijem Pirnatom) ustanovna članica Društva za domače raziskave, ki razvija samopooblaščene umetniške raziskave in dejavnosti. Živi in dela v Ljubljani.
http://www2.arnes.si/~apirma1/
http://www.ddr.si/

Kuratorski projekt »O« – refleksija umetnosti je usmerjen v premislekin raziskovanje aktualnih vprašanj ter tematik, ki jih zajema in naslavlja sodobna umetnost. Vzpodbujanje umetniške produkcije, njenospremljanje, vzpostavljanje pomenskih, sistemskih, družbeno političnihkontekstov, preverjanje možnih modelov interpretacij, iskanje inustvarjanje novih medijev ter okolij za distribucijo, posredovanje incirkulacija informacij, razpiranje prostorov, v katerih se »dogaja«umetnost, analiza posameznih terminov ter konceptov umetnosti sopodročja in vprašanja, ki bodo vključen v projekt. Z vzpostavljanjempogojev ter možnosti za odprtost (eksperimentalnost) vsakokratnegadogodka se išče pot za interdisciplinarni način obravnave in izvedbo;posamezne situacije in celoten projekt bo preple umetniške indiskurzivne pojavnosti.
Ključne besede: umetnost / umetnik / kurator / kritik / refleksija / interpretacija / diskusija / kontekst / o

V okviru projekta "O" – refleksija umetnosti bo v letu 2008 izveden niz desetih dogodkov.