"O" - refleksija umetnosti: O umetnosti artefakta in dogodka

Kibla, sreda, 17. december 2008, ob 19. uri - poslednja izvedba kuratorskega projekta Petre Kapš "O" - refleksija umetnosti v iztekajočem se letu. Tokrat O umetnosti artefakta in dogodka.

Gostje: Andreja Kopač, Marko Košnik, Jernej Dejan Kožar

Skozi pogled v vzvratno ogledalo, če ga usmerimo v pretekla ravnanja in dosežke v umetnosti, je moč slediti ključnim medsebojnim sovplivanjem med umetniškim delom kot artefaktom in dogodkom, kar določa več možnosti medsebojnega razmerja. Bodisi je eno vzrok ali posledica drugega in se mdr. dogodek transponira v artefakt zaradi želje po posedovanju ali kot pričevalec resničnosti dogodka, ali artefakt povzroči in vzpodbudi raznovrstne učinke in dogodke, redkeje pa obstojita kot samosvoj entiteti. Razprava je osvetljevala robove enega in drugega poimenovanja, artikulacijo oprijemališč za obravnavo enega in drugega ter razprla vpogled zgodovino in sedanjost ter izkušnje ob spajanju - prehajanju in sovplivanju. Dogodek zahteva »živost«, časovni in lokacijski »zdaj in tukaj«. Dandanes se termin uporablja v širokem pomenskem razponu za označitev v živo izvedene pojavnosti. Vizualna umetnost intenzivno prevzema postopke za animacijo tako publike kot forme razstave. Že nekaj časa ne zadostuje le razpostavitev umetnin, ampak dogajanje v živo. Je to povezano zgolj s popularizacijo in pridobivanjem publike, ter umetnostjo, ki vzpostavlja stik z življenjem, ali gre za izvrševanje pričakovanj in zahtev prevladujočih kulturnih trendov po soudeleženosti, ali pa morebiti uprizoritvene umetnosti zasedajo in prevzemajo prostor, ki je nekoč bil namenjen zgolj vizualni (percepciji) umetnosti? Ali obratno? Katere korelacije so ključne med publiko, artefaktom, dogodkom? Razmislek je bil usmerjen v opredeljevanje form v umetnosti glede na umetniško delo – artefakt in dogodek ter njune pojavnosti skozi umetniško prakso term medije. Če v zvezi z umetniškim delom še lahko govorimo o njegovem prestavljanju po prostoru, je pri umetniškem dogodku to neuporabno. A vendarle, umetniško delo je še vedno označeno kot zaključenost, ki ima možnost pojavljanja in ponavljanja času in je prostor tisti, ki ga bistveno določa. Umetniški dogodek pa kot tisto kar je udejanjeno v času in prostoru ter je enkratno.

Andreja Kopač je novinarka, publicistka in magistrica programa Lingvistika govora in teorija družbene komunikcije na ISH, Fakulteti za podiplomski humanistični študij. Kot publicistka deluje pri revijah Maska in Dialogi, je štipendistka programov za mednarodne kritike Mobile Lab in Gulliver Connect za leto 2008. Do sedaj je delovala na različnih področjih; kot koordinatorica Seminarja sodobnih scenskih umetnosti, na področju odnosov z javnostmi (Pristop, Maska) in kot performerka (Betontanc: Wrestling Dostoievsky, Martin Krpan). Ima status samostojne kritičarke na področju umetnosti in sodeluje pri številnih domačih in mednarodnih projektih.

Marko Košnik deluje kot polimedijski umetnik od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja. Sklada elektro akustično glasbo, razvija sinestetične inštrumente za rokovanje z digitalnim videom v živo, režira in producira performanse, od solističnih do skupinskih, gradi poetske platforme in instalacije, ki jih razširja s socialnimi in tehnološkimi ovoji, vse do interaktivnih okolij, najraje programiranih na svojo roko. Poleg umetniških konceptov za lastne in skupinske potrebe je avtor številnih esejev in predavanj, objavljanih in predstavljanih doma in širom po svetu.
Od 1992 do 97 je na Radiu Študent vodil redno oddajo “Inštitut Egon March predstavlja”, v okviru katere je zasnoval svobodno medijsko univerzo MUU, na kateri so preko radijskih valov predavali številni mednarodni in domači gostje. Po vzoru šole MUU je zasnoval Ministrstvo za eksperiment, doslej edino prosto dostopno (“open access”) produkcijsko enoto med slovenskimi oddajnimi mediji, 1997 -2000. Svoje praktično in teoretsko delo kot gostujoči predavatelj je predstavljal na uglednih ustanovah po svetu. V samohodnem raziskovalnem in produkcijskem Inštitutu Egon March, ki je z letom 2008 prejel triletno evropsko finančno podporo (v okviru projekta X-op, med devetimi mednarodnimi partnerji pod taktirko Kible iz Maribora) je od leta 1986 uspel združiti in preplesti delo in stvaritve preko tridesetih mednarodnih umetnikov, raziskovalcev in mislecev. Inštitut Egon March od leta 1997 digitalizira in seli svoje arhive na medmrežje, selitev trenutno poteka na naslovu: web.mac.com/marchegon

Jernej Dejan Kožar se je rodil leta 1970 v Slovenj Gradcu. Leta 1994 je končal študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2001 je magistriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pri prof. dr. Jožetu Vogrincu. V Koroški galeriji likovnih umetnosti je kot kustos zaposlen od 1997. V tem času je pripravil prek 30 različnih razstav slovenskih in tujih likovnih umetnikov v različnih galerijah.
Zadnji projekt: Nujen diskurz: histerija / http://www.necessarydiscourse.org/

Kuratorski projekt "O" – refleksija umetnosti je usmerjen v premislek in raziskovanje aktualnih vprašanj ter tematik, ki jih zajema in naslavlja sodobna umetnost. Vzpodbujanje umetniške produkcije, njeno spremljanje, vzpostavljanje pomenskih, sistemskih, družbeno političnih kontekstov, preverjanje možnih modelov interpretacij, iskanje in ustvarjanje novih medijev ter okolij za distribucijo, posredovanje in cirkulacija informacij, razpiranje prostorov, v katerih se »dogaja« umetnost, analiza posameznih terminov ter konceptov umetnosti so področja in vprašanja, ki bodo vključena v projekt. Z vzpostavljanjem pogojev ter možnosti za odprtost (eksperimentalnost) vsakokratnega dogodka se išče pot za interdisciplinaren način obravnave in izvedbo; posamezne situacije in celoten projekt bo preplet umetniške in diskurzivne pojavnosti.
Ključne besede: umetnost / umetnik / kurator / kritik / refleksija / interpretacija / diskusija / kontekst / o

V okviru projekta "O"– refleksija umetnosti je bil v letu 2008 izveden niz desetih dogodkov.