Filmski večer v družbi Borivoja Dovnikovića-Borda in revije KINO!

Sobota, 8. marec 2008, ob 19. uri - večer posvečen animiranim in dokumentarnim filmom. Predstavili smo knjigo »Šola risanega filma« avtorja Borivoja Dovnikovića-Borda in novo številko revije »KINO!«, ki je posvečena dokumentarnemu filmu. Ob tem smo si ogledali izbrane kratke animirane filme Borivoja Dovnikovića-Borda in kratki dokumentarni film Želimirja Žilnika.

Posebna čast za mariborsko publiko je bila osebno spoznati enega pionirjev jugoslovanskega animiranega filma, zagrebškega avtorja Borivoja Dovnikovića-Borda, ki smo ga ob tej priložnosti gostili, se z njim pogovorili o njegovi bogati ustvarjalni karieri, predstavili prevod njegove knjige in si pogledali njegove izbrane kratkometražne risane filme:

Ceremonija, DVD, 1965, 3'22''
Radovednost (Znatiželja), DVD, 1966, 8'48''
Krek, DVD, 1967, 9'36''
Ljubitelji cvetja (Ljubitelji cvijeća), DVD, 1970, 9'07''
Potnik drugega razreda (Putnik drugog razreda), DVD, 1973, 10'40''
N.N., DVD, 1976, 6'19''
Šola hoje (Škola hodanja), DVD, 1978, 8'08''
Dan v življenju (Jedan dan života), DVD, 1982, 9'42''
Vznemirljiva ljubezenska zgodba (Uzbudljiva ljubavna priča), DVD, 1989, 5'49''

Društvo za širjenje filmske kulture KINO! je nato predstavilo drugo številko filmske revije Kino! , čemur je sledila projekcija kratkega dokumentarnega filma Želimirja Žilnika:

Črni film

Režija in scenarij : Želimir Žilnik, fotografija: Karpo Aćimović Godina, montaža: Kaća Stefanović, zvok: Dušan Ninkov, produkcija: Neoplanta film, država: Jugoslavija, leto: 1971, tehnični podatki: DVD, čb, 14 minut

Neke noči Žilnik z ulic Novega Sada pobere deset brezdomcev in jih pripelje k sebi domov. Medtem ko uživajo gostoljubje njegove družine, se Žilnik s kamero kot pričo odloči razrešiti problem brezdomcev. Pogovarja se z različnimi socialnimi službami, navadnimi ljudmi, celo policijo: vsi si pred »problemom« zatiskajo oči.
Potovanje v črno srce abstraktnega humanizma, socialne demagogije, salonskega anarhizma, instantnega liberalizma in lažnega progresa.

Šola risanega filma

Na področju teorije animiranega filma ne obstaja veliko kakovostnih knjig, ki bi podrobno in temeljito razložile teoretične in praktične postopke izdelave animiranega filma. Knjiga Borivoja Dovnikovića kljub relativno starejšemu datumu originalne objave ostaja eno ključnih del v svetovnem merilu. Izid pričujoče knjige, ki je obenem tudi osnovni strokovni priročnik, je ključnega pomena za nadaljnji razvoj teorije in prakse animiranega filma v Sloveniji.

»Šola risanega filma« nudi osnovne postulate klasične animacije, ki jih mora navsezadnje obvladati vsak animator, tudi tisti, ki se je opredelil za digitalno tehnologijo, saj so osnove premikanja risb in objektov ostale enake. Knjiga poleg tega predstavlja dokument o produkcijskem in post-produkcijskem nastajanju del zagrebške šole animiranega filma (od leta 1956 do danes).

Borivoj Dovniković Bordo, rojen 1930, je svojo bogato ustvarjalno kariero začel kot karikaturist in stripovski avtor v povojnih hrvaških humorističnih revijah. Pri tedniku Kerempuh, kjer je Bordo risal karikature in ilustracije, so se leta 1950 odločili, da bodo del svojih prihodkov namenili za realizacijo prvega umetniškega animiranega filma na prostoru bivše Jugoslavije. Dirigentsko palico (režija in glavna risba) sta prevzela pionirja hrvaškega stripa in animiranega filma, brata Walter in Norbert Neugebauer, Bordo pa je skupaj s štirimi kolegi karikaturisti vse svoje moči in znanje posvetil animaciji. Po letu dni trdega dela je bil Veliki miting, dvaindvajsetminutni, politično satirični, disneyevsko zrisani animirani film dokončan; s tem so bili postavljeni temelji profesionalne proizvodnje animiranih filmov Zagrebške šole animiranega filma. Od takrat je Bordo svoje življenje posvetil animaciji. Prekinil je študiji na Likovni Akademiji v Zagrebu in se kot animator, risar, scenarist in režiser podpisal pod mnoge, večkrat tudi nagrajene filme. Svoje izkušnje je Bordo leta 1983 povzel v knjigi Šola risanega filma, ki je bila do danes prevedena v številne tuje jezike; med drugim za klasiko velja v Franciji in na Češkem.