Tomi Vrečar: 2nd Hand Emotions

Tomi Vrečar: 2nd Hand Emotions
(Center za Slovensko književnost, zbirka Alef, 2016)

Predstavitev romana skozi glasbeno-literarni performans.

Ker verjamem v interdisciplinarnost, v sozvočja različnih panog znotraj umetniškega ustvarjanja, ker je to način mojega delovanja zadnjih dvajset let, ker se pričnem dolgočasiti, če predolgo tičim na istem mestu, ker sem sramežljiv, ker imam velika ušesa in še večje oči, da o grlu sploh ne govorim, ker sem nora goba, ki poganja iz humusa različnih derivatov, ker verjamem v slogo in tovarištvo, ker so mi bluz, elektronika in triphop blizu, ker je Kibla idealno križišče za takšno zgodo, ker je Maribor zadnji dve desetletji moj drugi ustvarjalni dom, ker Maribor še nima preobjedenih ušes … vas vabim na moj zaplet in preplet glasovirja, prstenja, migetanja ter utripanja, vejtsovskih songov in šalamundravega recitiranja. Skoraj na predbožični večer vam bo cingljal in žvenketal Soma Arsen, Vrečarjev alter ego, ki ga vsakič vpreže v svojo sprego.

“Romaneskni prvenec Tomislava Vrečarja 2nd Hand Emotions, ki dobi ime po trgovini z rabljenimi oblačili v stari Ljubljani, je ljubezenski roman mladega trojčka, Primorcev iz italijanske in slovenske Gorice: pripovedovalca – pesnika Thompsona ter mladih zakoncev Fragole in Mastina, ki se v letih 2000-2002 do kraja predajajo užitkom urbane Ljubljane, v kateri njihov zrelostni preizkus sovpade z iztekom slovenske tranzicijske norosti, post-jugoslovanske žurerske psihoze in globalnih političnih sprememb ob 11. septembru 2001.

Vrečarjev roman, ki ga razpolavlja nenaden Mastinov samomor, s katerim se Thompsonu primeri Dogodek, je roman o postajanju in spreminjanju in o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, da bi si bil ta romaneskni centralni ego zgodbo o sebi sposoben na novo povedati. V resnici je to klasična romaneskna situacija: zgodba o vstopu v sestavo subjekta. Gre za roman o treh različnih načinih, kako stvari v nekem življenjskem obdobju zaključiti, roman o treh različnih načinih, kako nekemu ravnanju s svojim življenjem priskrbeti posledice: kako izstopiti iz naporne mladosti. Kako izkušnjo prevesti v jezik.

Vrečarjev pripovedovalec Thompson je izjemno slikovit portretist ljubljanskega milenijskega bohemskega in alternativnega miljeja med Kudom France Prešeren, staro Ljubljano, Metelkovo in zgornjim Bežigradom. Njegova pripoved je zmontirana s hitrimi rezi, bliskovitimi preklopi ritmičnih, svetlobnih in zvočnih prostorov, pri katerih se razlike med pripovednimi skladi pridelujejo z mešanjem žanrov in notranjih pripovednih stilov ter medbesedilnostjo; z romanesknim DJ-anjem. Pripoved je pred Mastinovim samomorom polna beatniških, psihedeličnih, punkerskih, goth-rock in pop-art interferenc in pripovednih postopkov, kakršne je v pripovedništvo naselila ameriška urbana proza druge polovice 20. stoletja, začenši z Burroughsom, da bi z njimi ustvaril sliko rejverske kulture druge polovice 90. let. Pod vplivom cele vrste opiatov, ki so v tem delu pripovedi zaužiti, se človek ne more znebiti občutka, da je v njej Ljubljana zasedena v vlogo njujorškega downtowna 60. let, saj se zdi, kakor da bi trojček skupaj s svojimi dekadentnimi spremljevalci ravnokar stopil iz četice marginaliziranih posebnežev Warholovega zadetega Factoryja – nekakšnega prototipa, temeljnega scenarija urbanih dekadenc, ki jih logika radoživih mestnih življenjskih stilov vse odtlej uprizarja v različnih kontekstih po svetu. Hlastanje po čutnosti, izkušnjah, v katero sodi tudi nesegregirana seksualnost, se vpisuje v prevratniško zahtevo generacij 60. let, ki so s sklicevanjem na znameniti Huxleyjev esej prestopali prag percepcije, da bi si s pomočjo razširjene čutne izkušnje razširili register lastne subjektivitete.

Okruški družbene in politične stvarnosti imajo v romanu zgolj to funkcijo, da markirajo zunanjost pripovedovalčevega personalnega časa, za katerega si tako Thompsonova družba, kakor tudi čutne situacije, ki se jim trojček z užitkom predaja, prizadevajo, da bi čimdlje ostajal v paralelnosti. Ko po prvem delu, ko je romaneskni stroj naravnan zelo na glas, Mastinovo Dejanje prekine dotedanjo trojčkovo čutno inercijo, vstopi stvarnost skozi glavna vrata v Thompsonov svet z molčečo neizbežnostjo in ga skupaj s Fragolo prisili, da se sooči z njo. Začne se naporno razstrupljanje.

V drugem delu začenjajo Thompsonovo pripoved, ki postane avtorefleksivna, osvetljevati interference z novoromantičnimi in avantgardnimi pesniškimi ambienti Rimbaudovega Obdobja v peklu, Kosovelove poezije, Lautréamontovih Maldororjevih spevov idr., hkrati pa začne s kazalci nove tehnologije svoje konture kazati neki nov čas, v katerem začne brezskrbna tranzicijska Ljubljana svoje socialistične navade podrejati diktatu kapitala. V tem delu Thompson srečuje personifikacije svojih možnih bodočih scenarijev, ki mu obetajo družinsko življenje ali nadaljevanje bohemskega življenja z dobro službo. Četudi se roman konča na neki terasi, na kateri je njegova Ljubljana vsaj delno razvidna, nam Thompson ne razodene svoje jasne odločitve, kako se bo njegovo življenje nadaljevalo. Roman 2nd Hand Emotions Tomislava Vrečarja je z mestoma brutalnimi oblikami pripovedne neposrednosti pisava, kakršne v slovenskem sodobnem pripovedništvu ni v izobilju.”

Rok Vevar

Odlomek iz romana

Produkcija: Društvo za sodobno umetnost X-OP
Koprodukcija: Kulturno izobraževalno društvo KIBLA, Združenje za umetnost in avdio-vizualno produkcijo KODA MODRO
Podpora: Mestna občina Maribor

Info: Peter-Tomaz.Dobrila@x-op.eu