Nataša Kos: (ZA)BRISANI

Nataša Kos: (ZA)BRISANI
4. 7.–3. 8. 2024
artKIT

Vljudno vabljeni na odprtje fotografske razstave Nataše Kos (ZA)BRISANI, ki bo v četrtek, 4. julija 2024, ob 19. uri v razstavišču artKIT.

Ker je bil na ta dan pred 28 leti, 4. julija 1996, ustanovljen Multimedijski center KIBLA, vabljeni tudi na družabno praznovanje skromnega jubileja.

VABILO (PDF)

Serija fotografij (ZA)BRISANI je delovni naslov serije Dolgočasje s kavča (ki je v stalnem nastajanju) in tematizira televizijski zaslon, ki pa ni »okno v svet«, temveč ravno obratno, okno sveta v lastno stanovanje, skozi katerega vstopajo različni prividi in različne zloslutne sence.

Te podobe so na fotografijah poleg avtoričinih lastnih podob hkrati tudi edine človeške ali vsaj človeku podobne podobe. Nikakor pa to niso resnične podobe, prej so to le dematerializirani odbleski obiskovalcev iz imaginarnih in univerzalnih nočnih mor. Vse te podobe so zamegljene, kot da bi bile videne skozi debelo steklo. Te meglene in zabrisane podobe v teh delih tako definirajo televizijski zaslon kot lažno okno. V obratnem razmerju pa to okno lahko razumemo kot elektronsko oko, ki se voajersko zazre v svet posameznika in ga zmanipulira. To oko je hkrati prikazano kot vaba, kar privlači pogled opazovalca, anestetizira in uspava gledalčev razum in ga s tem zamakne v letargično otrplost.

Francisco Goya je eni izmed svojih jedkanic dal naslov Ko razum spi, se rojevajo pošasti. Spanje razuma ustvari dolgčas in iz dolgčasa se rojevajo pošasti, ki imajo v teh fotografijah dokaj brezoblične oblike, govorijo pa o nesmiselnosti kakršnihkoli pristnih medčloveških komunikacij, ki so sedaj nadomeščene z odvisnostjo in zasvojenostjo človeka, ki zdolgočaseno dreveni in ugaša na kavču, s tistim, kar se mu servira na televizijskem zaslonu. Megleni obrisi figur tukaj tavajo sem ter tja po nekem izrazito klavstrofobičnem svetu, ki ga ustvarjajo same podobe. In v to brezizhodno in utesnjujočo kletko potegnejo tudi gledalca, čigar oko postane konveksno ogledalo, ki ne reflektira ničesar drugega, kot človeški strah.

Biografija

Nataša Kos (1971, Murska Sobota) je fotografinja, ki se je leta 2012 začela s fotografijo ukvarjati povsem naključno. S svojimi fotografijami sodeluje na foto natečajih doma in v tujini, fotografije pa razstavlja tudi na povabilo galerij v Sloveniji in tujini. Tematike njenih opusov izražajo pogled na tisto, kar se skriva izza vsakdanjih stvari in z razbiranjem in interpretiranjem vsakdanjih stvari tako v njenih fotografijah postanejo povsem nevsakdanje. Tisto, kar postane na njenih fotografijah razkrito, ni nič spokojnega, saj gre pri njenem delu za zelo osebno in izvirno metaforo človeške osamljenosti in izoliranosti, ki je še dodatno ujeta v tragičen okvir doma in prostega časa. Stvari ne olepšuje, niti jih ne dokumentira. Govori z umetniškim jezikom osamljenosti in morda celo morbidnosti, vendar pa smisel njene fotografske govorice ni isto, kot govorica sama. Končni smoter te govorice v sebi premore pomemben pomenski zasuk. Smisel fotografij je namreč tisto, česar na njenih fotografijah neposredno ne najdemo, to pa je afirmacija življenju in medčloveški komunikaciji.
Aprila leta 2016 je bila s serijo fotografij z naslovom Kaj ti je deklica? predstavljena v eni izmed vodilnih svetovnih revij s področja fotografije v reviji Digital Camera (za področje Velike Britanije), kakor tudi v reviji Digital Camera World (US Edition). Njene fotografije so bile predstavljene tudi v drugih tiskanih revijah: Friendly Magazine NTWK, JULIET art magazine (Italija), časopis Delo in v več spletnih fotografskih revijah, objavljene pa so tudi v različnih brošurah in zloženkah.
Živi in dela v Murski Soboti.

< Nataša Kos: Brez naslova, 2019

artKIT, Glavni trg 14, Maribor
Odpiralni čas: od torka do petka od 15. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure