Un-war Space Lab: Dravske refleksije == Dekodiranje Drave ==

Un-war Space Lab: Dravske refleksije == Dekodiranje Drave ==
8. 7.–6. 8. 2022 (podaljšano do 13. 8. 2022)
artKIT

Vljudno vabljeni na odprtje interaktivne video instalacije in razstave v razširjeni resničnosti kolektiva Un-war Space Lab (Armina Pilav, Damir Ugljen), ki bo v petek, 8. julija 2022, ob 19. uri v galeriji artKIT. V soboto, 9. julija, vas ob 19. uri vabimo, da se nam pridružite ob reki, kjer bomo skupaj prisluhnili podvodnim zvokom Drave, brali in delili kratke zgodbe, si ogledali serijo kratkih filmov in video posnetkov ter se sproščeno družili.

Lokacija sobotnega dogodka: Ob izvirih, lokacija nekdanje ribogojnice

VABILO (PDF)
GALERIJSKI LIST (PDF)

<ukradena reka, ki teče skozi turbine številnih jezov v Avstriji, skozi Slovenijo in Hrvaško>
= ponavljajoči se betonski bloki, glasne vodne turbine, materialni sledovi zadrževanja, komodifikacije in instrumentalizacije reke ...

-- <razdrobljeno vodno telo> = del je usmerjen in zadržan v linearnem betonskem kanalu od Maribora do Ptuja = motena vodna biotska raznovrstnost

<podvodni hrup> in številni drugi neznani vplivi na ribje vrste ter prekinitve njihovih migracijskih tokov za razmnoževanje

<mostovi, več betona in železa> = ogrožene rastlinske vrste

<kdaj se bo vodno telo Drave srečalo s človekom?>

= v podvodnih vodah Drave, ki prinašajo darila antropocena = mobilne telefone, zvočnike, dele vodovodne napeljave, ključe, denarnice, dokumente, avtomobilske tablice, sončna očala in drugo.

= v žarnicah v človekovih hišah, električnih kablih in vsej porabljeni in zlorabljeni električni energiji, proizvedeni z izkoriščanjem dravskih voda ...

Še vedno pa so ob njenem toku deli, ki se upirajo tem materialnim kodam, so ribe, rastline in ljudje, ki skrbijo za Dravo in hkrati ustvarjajo neko drugo, bolj ekološko vesolje.

Ali si lahko predstavljamo, da ne moremo prečkati mostov čez Dravo? Ali lahko raztopimo jezove na Dravi, kot raztopimo tablete v kozarcu vode? Ali lahko posadimo več dreves in drugih rastlin ali preprosto pustimo, da nam reka in divjina vladata? Mnoge druge nečloveške vrste živijo dlje kot človek, pri čemer na različne načine vzpostavljajo prepletene ekologije in se razmnožujejo brez našega nadzora ...

==Dekodiranje Drave== je poskus razumevanja kompleksnih napetosti, ki zadevajo to vodno telo. Interaktivna video instalacija je rezultat projekta Dravske refleksije, kolektivnega procesa, ki raziskuje izkoriščanje reke za proizvodnjo električne energije in druge namene ter posledice za rečno telo skozi njene relacijske ekologije. Projekt Dravske refleksije nas je pripeljal do drugega in bolj radikalnega procesa (ra)z(a)mišljanja, procesa Dekodiranje Drave. Kot teoretično podlago smo raziskovali delo Ivana Ilicha, misleca in polihistorja, in Astride Neimanis, hidrofeministke, skozi njeno razmišljanje o »mokri materiji (orig. wet matter)«. Opazovali smo možnosti oblikovanja radikalnih odnosov med vodnimi telesi, ki vključujejo človeške in nečloveške vrste ali medvrstne vrste ter njihove dejavnosti v vodah Drave. Z intermedijskimi orodji, kot so tehnologije razširjene resničnosti, internet, zvočni in video posnetki, polaroidne fotografije, ročne risbe, pisane besede, najdeni predmeti ter in situ raziskave obstoječe flore in favne, smo razmišljali o številnih antropogenih vplivih. Dravske refleksije so interaktivni in kolektivni proces, ki vključuje disciplinarno znanje biologov, botanikov in drugih znanstvenikov ter praktično znanje ljudi, ki živijo z reko Dravo.

Armina Pilav in Damir Ugljen sta v času RUK rezidence v KIBLA2LAB opravljala raziskovalno delo. V sodelovanju z ekipo laboratorija sta ustvarila projekt v razširjeni resničnosti, ki govori o številnih antropogenih vplivih ter združuje preteklost in sedanjost v spekulativnem scenariju prihodnosti.

Un-war Space Lab je transmedijska raziskovalna praksa, ki temelji na materialnih transformacijah rek, zemlje, arhitekture, medvrstne družbe med vojno in po njej, ki jo vodi Armina Pilav, feministka, arhitektka in raziskovalka ekologij vojnega uničenja. Deluje kot fluidni kolektiv raziskovalcev in ustvarjalcev iz različnih disciplin krajinske arhitekture, filma, arheologije, vizualnih umetnosti, okoljske humanistike in še bi lahko naštevali. Večletno raziskovanje reke Neretve in njenih medvrstnih ekologij se razvija v sodelovanju z Damirjem Ugljenom – arheologom in samostojnim raziskovalcem, ki preučuje kulturni pomen in ekološke posledice materialnega preoblikovanja pokrajin s posebnim poudarkom na prilagodljivih odzivih nečloveških in človeških subjektov na novo nastale razmere.

Armina Pilav je feministka, arhitektka in predavateljica na Oddelku za krajinsko arhitekturo Univerze v Sheffieldu. Njeno raziskovanje, praksa in poučevanje se prepletajo in osredotočajo na politike ponovne predstavitve in ponovne produkcije fizičnega, posredovanega prostora, telesnih izkušenj v ekstremnih razmerah vojnega uničenja ali drugih katastrofalnih razmerah. Armina uporablja medmrežna orodja, psihoprostorskost in radikalna opazovanja, da bi razkrila ekologijo transformacij rek, zemljišč in z njimi povezanih naravnih oblik, arhitekture in družbe. Objavlja v revijah in akademskih zbornikih ter redno razstavlja. Raziskovalni projekt o vojnem uničenju Sarajeva in Mostarja, ter načinov, kako so to nasilje v kontekstu mesta transformirali prebivalci, je bil predstavljen na Beneškem arhitekturnem bienalu (2018, 2016), na Arhitekturi sramote v Materi (2019), kot avtonomni arhiv pa je bil predstavljen v obliki naprave Un-war Space (2018–2022). Armina razvija raziskovalni in kuratorski program Toksična zemljišča o človekovem uničevanju zemljišč, rek in drugih nečloveških vrst. Armina je ustanoviteljica laboratorija Un-War Space Lab in članica Društva za kulturo in umetnost Crvena v Sarajevu. Trenutno živi na otoku Brač, kjer spoznava divje rastline, njihove rastne medije ter uporabo v vsakdanjem življenju za zdravljenje in kot hrano.

Damir Ugljen je arheolog in neodvisni raziskovalec, ki ga zanimajo področja arheologije, socialne antropologije in okoljskega raziskovanja. Raziskuje kulturni pomen in ekološke posledice materialnega preoblikovanja pokrajin, pri čemer se posebej osredotoča na prilagoditvene odzive nečloveških in človeških subjektov na novo nastale razmere. Njegove raziskovalne metode izhajajo iz razumevanja procesov utelešenja kot delovne metode in se raztezajo na eksperimentalne in kritične prakse. Damir se trenutno ukvarja z različnimi raziskovalnimi projekti, povezanimi s povojnimi pokrajinami. Je član laboratorija Un-war Space Lab in eden od ustanoviteljev Alternativne knjižnice v Mostarju.

www.toxiclands.eu
https://futurearchitectureplatform.org/projects/9c1c4883-c1ce-4ef1-93ed-62bf0aa572ff/
Instagram: @toxic_lands

Vstop je prost.

artKIT, Glavni trg 14, Maribor
Odpiralni čas: od torka do petka od 15. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure.

__
Razstava je nastala v sodelovanju s Potapljaškim društvom Maribor.
Uporabo arhivskega materiala je omogočil Pokrajinski arhiv Maribor.