INDU.PIK (Interreg IIIA 2000 - 2006)

Projekt INDU.PIK se je začel v letu 2005 kot del projekt pobude Skupnosti Interreg IIIA 2000 -2006 med Avstrijo in Slovenijo. Vodja projekta INDU.PIK je Mestna občina Velenje, partnerji projekta so KID KIBLA, ZRS Bistra in Telepark Bärnbach Errichtungs- und Betriebs GmbH iz Avstrije.

Projekt delno financira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006.

Industrijska kulturna dediščina je nova dimenzija, ki se počasi umešča v slovenski in evropski prostor ter ponuja nove možnosti in priložnosti. Z revitalizacijo stavb se ohranja tehniška in prostorska dediščina iz moderne zgodovine industrijskih in rudarskih regij. Ustvarja novo, inovativno okolje, ki pomeni kulturno in turistično središče širšega pomena in ponuja možnosti razvoja storitvenih dejavnosti ter zaposlovanja. iz projekta. Industrijska arhitektura, ki je ključno sooblikovala prostor naših mest in naselij v zadnjih dvesto letih, je nedvomno pomemben del naše preteklosti. Industrija je bila v tem obdobju temelj gospodarskega in družbenega razvoja ter pomembna sooblikovalka novih dimenzij naše identitete. V tujini poznamo veliko uspešnih primerov prenov pomembnih opuščenih historičnih industrijskih območij, ki so postali epicentri dogajanja in razvoja novih, neindustrijskih dejavnosti. Izpostavitev industrijske identitete in dediščine je izhodišče revitalizacije industrijskih kompleksov, ki sodelujejo v projektu INDU.PIK.
Dr. Sonja Ifko

Ime objekta: Klasirnica Pesje.
Lokacija objekta: Slovenija.
Objekt se nahaja v neposredni bližini mesta Velenje, kraju imenovanem Pesje. Na južni strani je objekt zamejen z železnico, na severni strani mimo teče reka Paka. Leto izgradnje objekta/ov: Objekt Klasirnica Pesje je bil zgrajen leta 1986, začetek poizkusnega obratovanja vseh naprav nadomestne drobilnice in klasirnice se je pričel marca 1987. Od konca leta 2004 sama stavba klasirnice ne opravlja več svoje funkcije. Prvotni in trenutni lastnik objekta: Družba Premogovnik Velenje,d.d.. Dejavnost, ki je oz. še poteka v objektu: Med leti 1987 in 2004 je v objektu potekala klasifikacija vsega nakopanega lignita v premogovniku Velenje v različne razrede. Produkt te klasifikacije so bile različne prodajne vrste lignita. Razlogi za identifikacijo in vključitev tega objekta v projekt: Objekt Klasirnica Pesje ne služi več svojemu namenu. Izključena je iz proizvodnje linije. Kot taka ne koristi nikomur in, če ne bo revitalizirana, bo porušena. ^e bi se zgodilo slednje, bi Šaleška dolina izgubila še enega izmed objektov industrijske kulturne dediščine. S pomočjo projekta bomo skušali to preprečiti.

Ime objekta: Stara kurilnica (remiza).
Lokacija objekta: Objekt se nahaja znotraj nekdaj skupnega železničarskega območja ob Koroškem kolodvoru. Stoji na južni strani območja med železniškimi tiri in železničarsko kolonijo. Kurilniška ulica 8, 2000 Maribor, Slovenija. Leto izgradnje objekta/ov: Objekt stare kurilnice je bil zgrajen 1863 leta. Prvotni in trenutni lastnik objekta: Družba Južnih železnic, Centralne železniške delavnice Ljubljana, proizvodnja Maribor - lastništvo Holding Slovenske železnice d.o.o.
Dejavnost, ki je oz. še poteka v objektu: V objektu se še danes odvija popravilo in vzdrževanje električnih in dizel lokomotiv ter dizel motornih vlakov. Razlogi za identifikacijo in vključitev tega objekta v projekt: Objekt Stara kurilnica je kulturni spomenik. Ker je veliko tehniške dediščine v Mariboru že uničene, je pomembno, da se obstoječa dediščina popiše in ovrednoti. Objekt je tesno povezan z razvojem Maribora, njegovo industrijsko dejavnostjo in tradicijo. Izbira in ovrednotenje tega objekta v projekt INDU.PIK smiselna.

Ime objekta: Ptujska vinska klet.
Lokacija objekta: Kompleks, vpisan v register kulturne dediščine, se nahaja na obrobju starega mestnega jedra Ptuj. Ptujska klet vinarstvo d.o.o., Vinarski trg 1, 2250 Ptuj, Slovenija.
Leto izgradnje objekta: Po do sedaj raziskanih podatkih ni mogoče natančno opredeliti leto izgradnje objekta, ki je bil na osnovi manjših kleti zgrajen v drugi polovici 19. stoletja. Glavne posodobitve vinske kleti so potekale v obdobju med letoma 1922 in 1944. Prvotni in trenutni lastniki objekta: Do konca druge svetovne vojne je z objektom gospodarilo podjetje Vinogradniške posesti in vinska klet Josip Ornig, ustanovljeno leta 1853. Leta 1898 prevzame obrt in podjetje vnuk in nekdanji ptujski župan Josef Ornig, od njega pa leta 1922 njegov sin Pavel Ornig. Od leta 2002 je zadnji lastnik ptujske vinske kleti podjetje Ptujska klet vinarstvo d.o.o, ki je članica skupine Perutnine Ptuj d.d.. Dejavnost, ki je oz. še poteka v objektu: Ptujska vinska klet je vseskozi povezana s proizvodnjo vina (bela in rdeča vina, penine, arhivska vina in digestivi). Razlogi za identifikacijo in vključitev tega objekta v projekt: Ptujska vinska klet je reprezentančen objekt industrijske kulturne dediščine in kot tak arhitekturni, tehnični in tehnološki spomenik in situ nacionalnega pomena. Ptujska klet vinarstvo d.o.o. je sodobni poslovni sistem, ki na območju nekdanje Ornigove kleti deluje kot svojevrsten sodobni ekomuzej. Je nepogrešljiva ptujska in nacionalna turistična destinacija, kjer je v veliki meri ohranjen ambient, leseno vinsko posodje in zakladnica ptujskih arhivskih vin, z najstarejšim ohranjenim slovenskim vinom Zlata trta iz leta 1917. S projektom želimo opozoriti na stra-teško vključevanje kakovostnih vinskih tradicij v načrtovanje nadaljnjega razvoja ptujske vinske kleti.

Ime objekta: Karlschacht (bivša umivalnica rudarjev).
Lokacija objekta: Avstrija, regija Voitsberg. Mesto Rosental pri Kainachu.
Leto izgradnje objekta/ov: Objekt je bil zgrajen 1957 leta. Prvotni in trenutni lastnik objekta: Nekdanji lastnik objekta je bilo podjetje GKB-Bergbau GmbH, Voitsberger; sedanji lastnik pa je podjetje Technologie- und Gründerpark Rosental GesmbH. Dejavnost, ki je oz. še poteka v objektu: Objekt je prvotno služil kot umivalnica rudarjev, v njem so se nahajali prostori nadzornega organa in prostor za spust v rudnik. Danes se tam nahaja tehnološki park. Razlogi za identifikacijo in vključitev tega objekta v projekt: Stavba je dober primer možnosti revitalizacije stare opuščene rudarske stavbe. Danes se na tem področju nahajajo obnovljene pisarne in tovarne, v katerih je zaposleno 50 ljudi.

Kontaktne osebe:
MO Velenje: helena.knez@velenje.si (vodja projekta)
KID KIBLA: majapk@kibla.si
ZRS BISTRA: ales@bistra.si
Telepark Bärnbach Errichtungs- und Betriebs GmbH: telepark@baernbach.a t.

Katalog INDU:PIK

indupik.pdf

Razstava INDU.PIK (MMC KIBLA, avgust 2006)

Multimedijski center KIBLA je pripravila otvoritev razstave v okviru projekta INDU.PIK, v torek, 22. avgusta 2006 ob 20. uri v MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, Maribor.

Industrializacija je ključno sooblikovala življenje in prostor naših mest in naselij v zadnjih dvesto letih. Omogočila je razvoj kakršnega si pred njo ni nihče predstavljal. Danes samoumevna električna energija, avtomobili, letala pa računalniki, telefoni, hladilnik, so del zgodbe, ki jo je sprožilo inovativno litje železa in prvi mehanični stroji. Razvojni tok je bil pognan in v dobrih dvesto letih je bilo življenje spremenjeno. Del teh sprememb, ki se je v največji meri odvijal v proizvodnih dvoranah, delavnicah, rudnikih, premogovnikih, elektrarnah, je tudi del naše zgodbe, pomembno jo je ohranjati in predstavljati ter njeno tradicijo izkoristiti za nove razvojne priložnosti.

Kako ravnati z industrijskimi območji, ki so zaradi prestrukturiranja proizvodnje izgubili svojo primarno proizvodno funkcijo, hkrati pa so zaradi razvojne vloge pomembni pričevalci našega razvoja, je bilo temeljno vprašanje, kateremu smo partnerji projekta Mestna Občina Velenje, Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, Kulturno izobraževalno društvo Kibla in Telepark Bärnbach Errichtungs und Betriebs GmbH iskali odgovor. Iskali smo poti - modele s pomočjo katerih bi opuščeni industriji našli nove vsebine, saj je to eden temeljnih pogojev njenega ohranjanja. Po zgledu številnih uspešnih tujih revitalizacij, so nastali štirje modeli za razvoj inovativnih storitvenih dejavnosti ter novo zaposlovanje.

Izdelana je bila Enotna metodologija za analizo industrijske dediščine obravnavanih območij velenjske Klasirnice, mariborske Stare kurilnice, Ptujske vinske kleti in avstrijskega Karlschachta; izvedene so bile analize identificiranih objektov in izpostavljene njihove razvojne kvalitete, ki so predstavljale eno temeljnih izhodišč za pripravo konkretnih predlogov revitalizacij. Na osnovi upoštevanja razvojnih značilnosti in inovativnih novih programov je bila oblikovana tipologija revitalizacij objektov in so predlagani multiplikativni modeli revitalizacije Klasirnice s poudarkom na kulturno umetniških vsebinah.

Z razvojem modelov so podana izhodišča, ki jih lahko podobni projekti v širšem slovenskem prostoru uporabijo za iskanje svojih programskih zasnov. V konkretnem primeru Klasirnice pa je s projektom ustvarjena podlaga za konkretno preizkušanje predlaganih modelov v prostoru.