ČARDAK NA ZASLONU: Transformacija nasilja, mej v habitate in nadzor nad migracijami
X-OP Tvegaj spremembo predstavitev projekta in pogovor
Un-war Space Lab: Armina Pilav, Karla Crnčević, Servet Cihangiroglu
ČARDAK NA ZASLONU: TRANSFORMACIJA NASILJA, MEJ V HABITATE IN NADZOR NAD MIGRACIJAMI
Spletna predstavitev in pogovor v živo: četrtek, 28. maja 2020, ob 17. uri po srednjeevropskem času
Vljudno vabljeni, da se nam pridružite pri zagonu spletnega arhivskega projekta "čardak na zaslonu", ki ga je zasnoval in razvil neformalni kolektiv Un-war Space Lab. Sestavljajo ga Armina Pilav, Karla Crnčević in Servet Cihangiroglu. Spletni dogodek v živo in predstavitev je skupek konceptualnih okvirjev, raziskovalnih metodologij in same oblike predstavitve kot živega arhiva filmskih esejev, zvočnih posnetkov, zgodb, pogovorov, arhivskega gradiva, fotografij in besedil.
Projekt trenutno poteka in se razvija kot predstavitev gradiva, zbranega v okviru programa Potujočih rezidenc projekta Tvegaj spremembo (2016—2020), ki je potekal med novembrom 2019 in marcem 2020 (Hrvaška, Srbija in Malta).
Državni mejni sistemi in obmejna infrastruktura so širom sveta različno organizirani in zastopani. Ti sistemi in infrastruktura opredeljujejo, vplivajo, manipulirajo, nadzirajo in hkrati uničujejo človeška življenja, hkrati pa intenzivno vpisujejo zgodovino nasilja povezanega z migracijami v okoliške pokrajine. To zgodovino seveda ustvarjajo in hkrati prikrivajo iste (institucionalizirane) strukture, ki skušajo utišati različne glasove na robu naših geopolitičnih prostorov in družbe na splošno. Kolektiv Un-war Space Lab je tako na terenu ustvarjal prehodne prostore v obliki site-specific srečanj pod imenom čardak / çardak. Ti prostori so zajemali številne elemente: človeške, nečloveške, naravne ali umetno ustvarjene prostore. Projekt »čardak na zaslonu« pa ustvarja digitalni prostor, kjer avtorji in številni ljudje na migracijski poti večplastno predstavljajo migrantsko problematiko. Tako so skozi čas skupaj ustvarili ta prostor, učenja, pozabljanja (unlearning) in izmenjave različnih vedenj, znanj in informacij.
"Z našega vidika so prostorske in materialne značilnosti čardaka / čardaka podvržene spremembam glede na različna ozemlja, izbruhe pandemij, biopolitiko, percepcijo posameznika in dojemanje pripadnosti dani rojstni državi ali narodu. čardak / çardak je bil začasni prostor za naš način bivanja, nestalnega življenja med potovanjem po rezidenci. Naše sobivanje v čardaku / çardaku in srečevanje z drugimi je bilo nestalno, kratko in zaznamovano z dolgim seznamom nasprotujočih si okoliščin; varnih / nevarnih, zakonitih / nezakonitih, znotraj / zunaj izkušenj migrantov, z ustvarjanjem / rušenjem podob o migracijah, odprtimi / zaprtimi srečanji, političnimi / apolitičnimi, v hrupu / tišini s seboj ali drugimi. Zbirali smo specifične zgodbe o dogodkih in razlogih, zaradi katerih so ljudje bili in so še vedno prisiljeni v migracijo, to je predvsem zaradi vojn in drugih naravnih ali civilizacijskih katastrof, pomanjkanja dela v lastni državi, pomanjkanja virov kot posledico dolgoletnih procesov kolonizacije in izkoriščanja naravnih virov v različnih delih sveta.
Oblikovanje lastnega čardaka / çardaka na Hrvaškem, v Srbiji, na Malti in celo tega na zaslonu z vsemi obiskovalci je poskus oblikovanja nestalne družbe. Medsebojno povezana in necentralizirana skupina, ki pozna pomen prehodnih geografskih območij, nasprotuje fašističnemu redu pripadnosti ter konstruktom nacionalne države, ki stremi k nenehnemu reproduciranju nasilja in vojskovanju z vsemi možnimi sredstvi, simpatizira z orožjem, vojaško industrijo, strogimi migracijskimi zakoni, kapitalizmom in patriarhalno zlorabo narave in ljudi."
Un-war Space Lab vodi Armina Pilav, raziskovalka na področju ekologije nasilnih prostorskih transformacij in predavateljica na oddelku za krajinsko arhitekturo Univerze v Sheffieldu. Za svoje raziskovalno delo Un-war Space, razvito na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem, je prejela individualno štipendijo sklada Marie Curie. Karla Crnčević je dramaturginja in filmska ustvarjalka, ki deluje v Reki in Zagrebu. Je ena izmed ustanoviteljev festivala Unseen, eksperimentalnega hibridnega festivala, ki poteka v Cavtatu od leta 2017. V svojem delu raziskuje politiko podob in zvoka skozi različne formate in delovne pogoje. Servet Cihangiroğlu se skozi svoje delo osredotoča na efemerno dokumentiranje sodobnega stanja vojn v Turčiji, medtem ko raziskuje lastne izkušnje in živi v zapletenih in konfliktnih okoljih. V svoji praksi se poslužuje telesnih interakcij ter različnih materialov v performativnih odnosih, fotografiji, videu, urbanih in zasebnih prostorih.
Produkcija: Društvo za sodobno umetnost X-OP
Projekt je del projekta Tvegaj spremembo (2016—2020), ki ga sofinancirata program Kreativna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije.
