Evropska prestolnica kulture 2012

KID KIBLA pripravlja kandidaturo mesta Maribor za Evropsko prestolnico kulture 2012.

Kiblin predlog kandidature zajema zbiranje in vključitev idej vseh kulturnih institucij in ustvarjalcev, gospodarskih subjektov, infrastrukture, turizma, tehnoloških parkov in ostalih zainteresiranih.

Drugo pomembno izhodišče kandidature je širitev dogajanja in investicij iz samega mesta Maribor na celotno vzhodno kohezijsko regijo, ki vključujejo pokrajine s 7 mestnimi občinami: Celje, Murska Sobota, Novo mesto, Velenje, Slovenj Gradec, Ptuj, Maribor.

Predloge za vključitev v kandidaturo zbiramo do 26.11.2006 na epk@kibla.org.
Vsi vabljeni!

Projekt sofinancira Mestna občina Maribor, www.maribor.si

Večer, 27.10.2006
Petra Zemljič
Kibla vabi ljudi z ambicijami

Maribor bo kandidiral za Evropsko prestolnico kulture 2012, mariborski župan pa pričakuje, da bo država izbrala mesto in pospešila razvoj regije, ki to navsezadnje željno pričakuje

Potem ko je ministrstvo za kulturo objavilo javni razpis za izbor slovenskega mesta - izteče se konec februarja 2007 -, ki bo predlagano za nominacijo Evropska prestolnica kulture 2012, je odločitev mariborske občine, da kandidira, župan Boris Sovič označil za enega najpomembnejših projektov. Na razpis za izvajalca priprav so se prijavili trije, posebna komisija pa je glede na dosedanje reference in smiselnost koncepta izbrala Kulturno izobraževalno društvo Kibla.

Mariborski župan predvideva, da bo mestni svet kandidaturo, prav tako pa tudi vrednost projekta, ki znaša 160 milijonov evrov, potrdil januarja prihodnje leto. Že doslej so v kulturni oziroma investicijski razvoj investirali 40 milijonov evrov, za okoli 60 milijonov pa so projekti že v pripravi, je še dodal Sovič. "Maribor je zmeraj investiral v kulturo, zato bi bilo neprimerno, da bi glavno mesto postalo evropska kulturna prestolnica. Od leta 2000 dalje se nobena država v Evropi ni odločila za to, saj hočejo spodbuditi razvoj v določenih regijah," je včeraj izpostavil Boris Sovič in izrecno še nekajkrat poudaril, da je potrebno združiti moči, saj je le s povezovalnostjo mogoče pospešiti razvoj.

Sicer pa v projekt želijo pritegniti tudi druge občine, celo Ptuj in Celje, ki sta prav tako že najavili kandidaturo, kar pomeni, da bi prijavili celo prihodnjo kohezijsko pokrajino, ki obsega več kot polovico Slovenije. Ambicije so torej velike.

Občina je torej izbrala Kiblo, Sovič jo je označil za svetovno znano kulturno inštitucijo, ki je v danem trenutku pravi naslov za vse kulturne inštitucije, društva in posameznike, ki imajo ambicije in ideje. Predsednica Kible Aleksandra Kostič je povedala, da bo poudarek na investicijah kulturne dediščine, želijo pa tudi veliko kulturnih programov, dovolj atraktivnih, ki bi evropske turiste pripeljali v Mariboru. Prav tako se zavzemajo za multimedijsko in tehnološko podporo kulturi, kot največjo konkurenco pa smatrajo ljubljansko občino. Zato želijo vzpostaviti stik z drugimi občinami, prav tako pa pritegniti gospodarstvenike in druga področja, kot so znanost, izobraževanje, tehnologija. Sicer pa naj bi se veliko kulturnih inštitucij že odzvalo, računajo pa na društva in posameznike, naj se odzovejo s predlogi.

Boris Sovič se je včeraj udeležil še sestanka na ministrstvu za šolstvo in šport, kjer so spregovorili o kandidaturi Maribora za zimsko univerzijado leta 2011. Tema pogovorov je bila tudi priprava na obisk delegacije mednarodne univerzitetne športne zveze, ki bo v Maribor 19. novembra prišla ocenjevati pripravljenost mesta na izvedbo tega projekta. Sovič je še povedal, da je bil potrjen koncept o skoncentriranosti prizorišč v občinah Maribor in Ruše. Petra Zemljič

Stalna povezava do članka: http://www.vecer.si/clanek2006102705124866

Večer, 14.10.2006
Aleksandra Kostič
Katero mesto bi moglo biti izbrano?
Zakaj bi evropski (kulturni) turist želel obiskati Maribor in nerazvito Slovenijo?

Maribor je prostrano mesto z osmimi mostovi, ima tritisočletno kulturno zgodovino s številnimi spomeniki in zbirkami ter sodobnimi kulturnimi programi ter z opcijo revitalizacije industrijske kulturne dediščine, ima celovito srednjeveško jedro, ima Univerzo, ima mestno nočno smuko, gondole in razgled na mesto in okolico, staro trto v centru in vinske griče takoj za Piramido, odprta in zaprta kopališča, naravni spomenik na Dravi (Mariborski otok), čudovit mestni park in naj mi oprostijo vsi tisti, ki jih nisem zajela v ta ekpresni prerez premalo vidne celovite turistične ponudbe Maribora. Zgodovinska, umetniška, telesna, kulinarična, vinska in ekološka kultura se morajo med seboj povezati, nujno bi bilo razviti pojem kulturni turizem. Tako je na praktičnem nivoju pomemben načrt infrastrukture mesta in finančnega zaledja, ki lahko tak množični kulturni turizem sploh podpira. To je prednostna povezava pri razpisu EPK 2012.

Seveda pa je treba razmišljati regionalno, ne zgolj lokalno. Maribor ima s Pohorjem naravno in kulturno alpsko-panonsko povezavo, leži tudi v naravni in kulturni rečni podravsko – podonavski povezavi s praktičnim izhodom do Dalmacije in nenazadnje zelo pomembno dejstvo: Maribor je center slovenske nerazvite regije. To je nekaj, kar bi najraje zamolčali, toda vsak dober menedžer bo slabost poskušal obrniti v prednost. Največji tekmec v borbi za naslov EPK 2012 bo namreč Ljubljana. Slovenska centralistična politična logika je v dobrem desetletju pred vstopom v EU (ki močno podpira regionalne programe) naredila svoje v smislu turizma in gospodarstva. Ljubljana lahko zagotovi največje finanančno zaledje, kar je še ena prioriteta EPK 2012.

Zato je smiselno premisliti o opciji povezovanja vseh nerazvitih regij in pokrajin s centrom Maribor. Kultura kot nova dodana vrednost nerazviti regiji! Pri hitrem pregledu, kaj ponuja nerazvita regija v kulturnem smislu, ugotovimo, da veliko. Tu so najštevilničnejši gradovi, samostani in cerkve na kvadratni kilometer v Evropi, ki so nastali v bran pred takratnimi Turki, tu je najprivlačnejša industrijska kulturna dediščina in NSK, rekonstrukcija Levstikovega potovanja od Litije do Čateža, tu je Jurčičeva Muljava, zgodovinska avantgarda v Novem mestu, Potočka Zijalka, celotno prekmursko-prleško etnološko bogastvo, tu so kulturno zgodovinska mesta, kot sta Ptuj in Celje. Tu je največ term v Sloveniji, vinogradi, kraške jame, imamo vitalno Štukljevo figuro, tu je glavnina Mreže multimedijskih centrov Slovenije, ki lahko nudi digitalno podporo EPK 2012. Da vseh osrednjih kulturnih hiš in programov sploh ne naštevam.

Po nedavni predstavitvi kulturnika iz Pecsa v Narodnem domu, ki je predočil, kako se je njihovo mesto potegovalo za naslov Evropska prestolnica kulture 2010 in zmagalo med sedmimi tekmeci (med njimi tudi Budimpešta), je mariborskim skeptikom in ignorantom, kakor tudi pozitivno naravnanim subjektom dvignil raven samozavesti. Pri prerezu stroškov je podal podatke, da je v okviru EPK mestu Pecs namenjeno za investicije 75% s strani državnih (in evropskih regionalnih sredstev, ki jih črpa država), mesto 25%, za programske stroške pa s strani države 40%, mesta 33% mesto in sponzorjev 27%. V skupnem znesku govorimo o 180 mio EUR.

Kljub premajhnemu vlaganju v mariborsko kulturo v zadnjih desetletjih in prešibkemu reševanju prepada med gospodarstvom in kulturo na državnem nivoju, bi bilo treba čimprej povezati gospodarstvo z EPK 2012: Dravske elektrarne, Nova KBM, Gorenje, Mura, Trimo, Talum, Perutnina Ptuj, Henkel, Večer, Zavarovalnica Maribor, Pošta Slovenije, Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, Nuklearka Krško, Radgonska, Ljutomerska in Ptujska vinska klet, Vino Brežice, Krka, Renault, Adria, Postojnska jama, Terme Maribor, Terme Čatež, Rogaška Slatina, Radenska, Cetis, Pivovarna Laško, Engro Tuš, Riko…

Večer, 9.11.2006
Ljudmila Novak, evropska poslanka
Evropa.si
Priložnost 2012
Nekajkrat se je že pokazalo, da so države slabo izbrale evropsko kulturno prestolnico

Slovenija bo leta 2012 imela skupaj s Portugalsko evropsko prestolnico kulture, zato ministrstvo za kulturo objavlja razpis za nominacijo slovenskega mesta, ki bo izbrano za ta pomembni in prestižni naziv. Iz razpisa, ki se bo zaključil konec februarja 2007, je razvidno, da bo ministrstvo sestavilo mednarodno komisijo, ki bo opravila izbor. Po novem bo vsaka država predlagala dve mesti, dokončen izbor pa bo opravila komisija predstavnikov evropskih institucij in pristojne države članice. Nekajkrat se je že pokazalo, da so države slabo izbrale, ker so izbirale po političnih kriterijih, ne pa upoštevajoč ustrezno pripravljenost mesta.

Glavni cilji tega projekta so spoznavanje evropske kulturne raznolikosti ter trajnostni razvoj mesta in regije. Razglasitev za evropsko kulturno prestolnico mestu prinaša večjo prepoznavnost, nove možnosti razvoja, dolgoročno načrtovanje in združevanje potencialov regije. Pomembno je, da se lokalna oblast poveže z gospodarstvom regije in skupaj pripravi program za leto prestolnice, ki pa se s prenehanjem tega naziva ne konča, ampak nadaljuje z novimi projekti, upoštevajoč izkušnje.

Lansko leto sem z delegacijo odbora za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu obiskala mesto Cork na Irskem, ki je bilo evropska prestolnica kulture 2005. Obiskali smo različne kulturne prireditve in razstave. Gostitelji so nas seznanili z vsemi prednostmi in težavami, ki jih prinaša ta laskavi naziv. Mesto je zabeležilo veliko povečanje števila nočitev, letalski promet se je znatno povečal, prav tako gostinske usluge, promet v trgovinah, zasedenost hotelov, v mestu se je povečalo število seminarjev, poslovnih dogodkov in drugih prireditev. Po obisku turistov se je Cork v tem letu lahko primerjal z obiskom glavnega mesta države, za katerim sicer močno zaostaja. Zaradi vsega tega se je povečalo število delovnih mest in zmanjšala brezposelnost. V mestu so s pomočjo lokalne skupnosti, države in podjetij obnovili objekte kulturne dediščine in druge kulturne ustanove, zgradili so tudi nove. Vendar ni smiselno graditi samo za tisto leto, objekti morajo služiti dolgoročno.

Z malo denarja so pripravili veliko kulturnih projektov na najbolj nenavadnih prizoriščih. Obiskali smo gledališko predstavo kar v zapuščeni mrtvašnici. Nenavadna ideja, dobro izkoriščen prostor, a priznam, da mi zaradi zatohlega vonja in slabosti ni prinesla veliko kulturnih užitkov. Na ulici so ustvarjali brezdomci, ljudje s posebnimi potrebami, otroci, delavci. Banke, šole, vrtci, cerkve, tovarne in zaklonišča so postali razstavni prostori za mnoga umetniška dela. Tako so približali umetnost različnim slojem prebivalstva, ljudem različnih starosti in poklicev. Mnogi so postali naključni soustvarjalci kulturnih dogodkov. Organizatorji pa niso bili zadovoljni s finančno pomočjo Evropske unije. Ta res ni velika, zanjo je treba izpolniti veliko formularjev, denar pa je nakazan šele po opravljenem delu. Zato smo v Evropskem parlamentu predlagali nekatere spremembe. Evropska sredstva se bodo lahko izplačala pred izvedbo in v pripravah v obliki nagrade nominiranemu mestu. Tako bo organizatorjem lažje.

V Sloveniji je kar nekaj mest najavilo kandidaturo. Za mesto, ki bo izbrano, bo to izredna priložnost za promocijo in razvoj območja, seveda če bodo v tem projektu videla svojo novo priložnost tudi številna podjetja in turistični kraji. Mesta, ki bodo znala pritegniti še druge partnerje in z njimi dolgoročno načrtovati razvoj območja, bodo v vsakem primeru lahko na tem projektu gradila svojo prihodnost. Sodobni turist želi celovito ponudbo, vključno s kulinarično ponudbo, z možnostjo športa in rekreacije, ogledom kulturnih znamenitosti in kulturnih prireditev. In prav projekt evropske kulturne prestolnice naj bi zajel vse to in omogočil nadaljnji razvoj. Razveseljivo je, da se bo za naziv potegovalo več slovenskih mest, samo upamo lahko, da bo izbrano tisto, ki bo pripravilo najboljši program in ga bo s pomočjo partnerjev sposobno izvesti. Zato bo imela pristojna komisija zelo odgovorno nalogo in ne bi bilo pametno izbirati na podlagi simpatij do določenega mesta, ampak njegovih izvedbenih sposobnosti.

Že nekajkrat so me zmotile navedbe, da bo Ljubljana evropska prestolnica kulture, preden se je sploh začel postopek izbire. Po dosedanjih izkušnjah običajno ni glavno mesto tudi kulturna prestolnica, saj je kot prestolnica države že tako vedno v prednosti pred drugimi. Zato bi bilo prav, da bi to veliko možnost za promocijo dobilo še kakšno drugo slovensko mesto, ki je prav tako sposobno strniti moči in se povzpeti po lestvici razvoja. Navijam za vzhod Slovenije, ki gospodarsko in razvojno zaostaja za osrednjo Slovenijo, na ta način pa bi to območje dobilo novo razvojno spodbudo.

Stalna povezava do članka: http://www.vecer.si/clanek2006110905129366