Novica

čardak/çardak v praznini
18.08.2020 16:00

Un-war Space Lab / Armina Pilav, Karla Crnčević, Servet Cihangiroglu

čardak/çardak v praznini
18. 8.—4. 9. 2020
artKIT, Glavni trg 14, Maribor/SI

Vljudno vabljeni v galerijo artKIT, kjer bo med 18. avgustom in 4. septembrom 2020, na ogled čardak/çardak v praznini, razstava kolektiva Un-war Space Lab, ki ga sestavljajo dr. Armina Pilav, Karla Crnčević in Servet Cihangiroglu.

VABILO (PDF)

Razstava je rezultat programa Gostujočih rezidenc projekta Tvegaj sprememb, ki so se ga med oktobrom 2019 in marcem 2020 udeležili člani neformalnega kolektiva Un-war Space Lab. Za to priložnost se je kolektiv osredotočil na raziskovanje državnih mejnih sistemov in obmejnih infrastruktur, s poudarkom na tem, kako le-ti definirajo, vplivajo, manipulirajo, nadzirajo in uničujejo človeška življenja ter zaznamujejo okoliške pokrajine in vanje vpisujejo zgodovino nasilja. Kolektiv je na Malti, v Srbiji, na Hrvaškem, v Sloveniji ter v Bosni in Hercegovini ustvaril posebne prehodne prostore v obliki sestankov, specifičnih za posamezno lokacijo, pod imenom čardak/çardak. V te prostore je bilo vključenih precejšnje število različnih protagonistov in živih ter neživih elementov, odvijali pa so se v naravnih ali grajenih krajinah. V solidarnosti in sodelovanju z mnogimi ljudmi na poti je kolektiv zbral specifično avdio in vizualno gradivo, fotografije, najdene predmete, besedila, dokumente in rastline. Le-ti bodo predstavljeni na razstavi, ki jo premierno predstavljamo v galeriji artKIT.

V kontekstu trenutne vsesplošne družbene, politične, ekonomske in zdravstvene situacije ter problematike, ki jo ta projekt nagovarja, bo namesto uradnega odprtja razstave, v torek, 18. avgusta, na stolpu Železniške postaje v Mariboru predvajan kratki filmski esej kolektiva Un-war Space Lab. Predvajanje bo potekalo med 20.30 in 23. uro.

"Z našega vidika so prostorske in materialne značilnosti čardaka/čardaka podvržene spremembam glede na različna ozemlja, izbruhe pandemij, biopolitiko, percepcijo posameznika in dojemanje pripadnosti dani rojstni državi ali narodu. čardak/çardak je bil začasni prostor za naš način bivanja, nestalnega življenja med potovanjem po rezidenci. Naše sobivanje v čardaku/çardaku in srečevanje z drugimi je bilo nestalno, kratko in zaznamovano z dolgim seznamom nasprotujočih si okoliščin; varnih/nevarnih, zakonitih/nezakonitih, z ustvarjanjem/rušenjem podob o migracijah, odprtimi/zaprtimi srečanji, političnimi/apolitičnimi, v hrupu/tišini s seboj ali z drugimi. Zbirali smo specifične zgodbe o dogodkih in razlogih, zaradi katerih so ljudje bili in so še vedno prisiljeni v migracijo, to je predvsem zaradi vojn in drugih naravnih ali civilizacijskih katastrof, pomanjkanja dela v lastni državi, pomanjkanja virov kot posledica dolgoletnih procesov kolonizacije in izkoriščanja naravnih virov v različnih delih sveta.

V konfliktnih regijah seveda obstajajo primeri sodobnih čardakov: številne kontrolne točke med Izraelom in Palestino, droni, ki preletavajo mejo med ZDA in Mehiko za nadziranje in zaustavitev migracij v ZDA, termalne nočne kamere za opazovanje dogajanja na mejah Balkanske poti, prav tako pa tudi na slovenski in hrvaški meji, za nadzor in zaustavitev migracij v Evropsko unijo.

Oblikovanje lastnega čardaka na Hrvaškem, v Srbiji, na Malti in celo v Mariboru "v praznini" je poskus prikaza vsiljenega prostega prostora ljudem in njihovim aktivnostim, ki tvorijo nestalno družbo. Zbiramo se v medijskem prostoru, medtem ko ostajamo medsebojno povezana in hkrati decentralizirana skupina, ki se zaveda prehodnih območij. Z naseljevanjem le-teh, nasprotujemo fašističnemu redu pripadanja konstruktom nacionalne države in nenehnemu reproduciranju nasilja in vojne z vsemi mogočimi sredstvi, kljubujemo orožju, vojaški industriji, migracijskim zakonom, kapitalizmu in patriarhalni zlorabi narave in ljudi.

Beseda čardak/çardak izvira iz otomanskih časov in se nanaša na mejni nadzorni objekt postavljen v bližini rek, križišč, na robovih mest in strateških mejah. Stražni stolpi so bili nameščeni na analogni razdalji na mejah med Otomanskim cesarstvom in drugimi ozemlji. Stražarji v stražnih stolpih so lahko med sabo komunicirali s pomočjo svetlobnih ali zvočnih analognih signalov z namenom naznanitve nevarnosti. V podeželskih regijah med Hrvaško in Srbijo so čardak gradili in uporabljali za shranjevanje rumenega zlata – koruze – s kmetijskih polj. Čardak je prav tako ime za tradicionalno kamnito in leseno hišo za goste v regiji Šumadija v Srbiji.« (Un-war Space Lab)

Un-war Space Lab vodi Armina Pilav, raziskovalka na področju ekologije nasilnih prostorskih transformacij in predavateljica na oddelku za krajinsko arhitekturo Univerze v Sheffieldu. Za svoje raziskovalno delo Un-war Space, razvito na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem, je prejela individualno štipendijo sklada Marie Curie. Karla Crnčević je dramaturginja in filmska ustvarjalka, ki deluje v Reki in Zagrebu. Je ena izmed ustanoviteljev festivala Unseen, eksperimentalnega hibridnega festivala, ki poteka v Cavtatu od leta 2017. V svojem delu raziskuje politiko podob in zvoka skozi različne formate in delovne pogoje. Servet Cihangiroğlu se skozi svoje delo osredotoča na efemerno dokumentiranje sodobnega stanja vojn v Turčiji, medtem ko raziskuje lastne izkušnje in živi v zapletenih in konfliktnih okoljih. V svoji praksi se poslužuje telesnih interakcij ter različnih materialov v performativnih odnosih, fotografiji, videu, urbanih in zasebnih prostorih.

Produkcija: Društvo za sodobno umetnost X-OP
Podpora: Mestna občina Maribor. Razstava je del projekta Tvegaj spremembo (2016—2020), ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za javno upravo.

<- Nazaj na: Novica