English

































Novica


AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST : UNTERNEHMEN BARBAROSSA
30.08.2024 19:00
AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST : UNTERNEHMEN BARBAROSSA
30. 8.–5. 10. 2024
MMC KIBLA/KiBela

Vljudno vabljeni na odprtje razstave AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST : UNTERNEHMEN BARBAROSSA, ki bo v petek, 30. avgusta 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

VABILO (PDF)
GALERIJSKI LIST (PDF)
OPERACIJA BARBAROSSA (1941-2024) (PDF)

Kolektiv, ki beleži več kot 40 let uspešne umetniške provokacije v vseh medijih in oblikah, na vseh teritorijih in v vsaki nevralgični točki sveta, od Zahoda do Daljnega vzhoda, od nacizma in fašizma, skozi socializem do kapitalizma, na obeh polih Hladne vojne in v brezpotju vseh treh svetovnih vojn ter od Severne do Južne Koreje, s pričujočo celostno namestitvijo retrogardno koraka v čas II. svetovne vojne in po njej, kot je napad na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 kodirala nacistična Nemčija – Operacija Barbarossa.

Ko sopostavijo črno-belo perorisbo z izbranimi motivi kiparja, slikarja in ilustratorja Nikolaja Pirnata v konstelacijo z v Afganistanu ročno izdelano preprogo, ki narisan motiv prevede v tkanega, mu tkalke dodajo barve, teksturo in vlogo uporabnega predmeta. Odpre pogled nanj od zgoraj, vzbudi fizični občutek in odkrije nove pomene, umetniške, kulturne, zgodovinske, družbene, gospodarske, politične.
 
Leta 1979 je SZ na povabilo afganistanske komunistične partije vstopila v državo, da bo oblastem pomagala v borbi proti talibanom, ki so jih financirali in oskrbovali Američani. Po desetih letih, 1989 so se Sovjeti morali umakniti domov. Kar je Zbigniew Brzezinski (1928–2017) napisal leta 1997 v knjigi Velika Šahovnica (The Grand Chessboard), »poraz in propad Sovjetske zveze je bil zadnji korak v hitrem vzponu moči zahodne poloble, ZDA, kot edino in resnično prvo resnično globalno moč. [...] Nujno je, da se ne pojavi noben evrazijski izzivalec, ki bi lahko prevladoval v Evraziji in s tem tudi izziv Amerike,« politika ZDA uresničuje. Leta 2001 so Afganistan v imenu ’vojne proti terorizmu’ okupirale ZDA, da bi se borile proti talibanom. Dvajset let kasneje, leta 2021 so zbežali in državo prepustili talibanom. To je bila najdlje trajajoča vojna ZDA v zgodovini.

Perorisba Laibacha kot fragilna, občutljiva struktura in podstat za preprogo afganistanskih tkalk kot robustna preproga, po kateri lahko hodimo, na njej sedimo ali ležimo, se tako v celostni umetnini prikazuje kot svojevrsten dialog kultur in umetnosti, metafizičnega pri nas in fizičnega pri njih. Hkrati pa izpostavlja medsebojno soodvisnost obeh ’civilizacij’, ko v kakršnih koli razmerjih med njima ne bi mogli obstajati ena brez druge. Če je simbol vseh civilizacij človek in naša naravna evolucija in kulturni razvoj, so tovrstna sodelovanja pot naprej, ki iz kaosa sijejo kot rdeči žarki na slovenski ’Guernici’, protivojni kompoziciji skupine Laibach, sestavljene iz partizanskih motivov grafika Nikolaja Pirnata. Njihova ’Operacija Barbarossa’ je leta 2024 iz Afganistana pritovorila preprogo in ni povzročila ne ranjenih ne mrtvih.
 
»Laibachovo delo kaže, da Zahod in Vzhod nista ločeni in nasprotujoči si kulturi, temveč dve različici iste podobe. Verski fanatizem in politični nihilizem gresta skupaj, tako kot vedno znova strah pred višjo silo in krutostjo do šibkejših. Zato lahko v slikah iz druge svetovne vojne prepoznamo nekogaršnjo sedanjost in slutimo svojo prihodnost. Laibach ni edini, ki na to opozarja, je pa edinstven, ker ne igra na sentimentalnost osebne zgodbe, ampak nam pokaže, da nismo izolirani od drugih in se nismo dvignili nad kolektivizem. Če razen svojega ega začutimo strah, krivdo, zaskrbljenost pa tudi ugodje, ponos ali kljubovanje, so ti občutki povezani s tistim delom nas, ki je potopljen v kolektiv, ki v skupnosti išče zaščito in moč. A ko nas kolektiv brani, neizogibno čutimo bolečino vseh ostalih, ki mu pripadajo. Odpor je zaman, ne glede na to, koliko je odpor naravna reakcija na nepredstavljive grozote, ki se izvajajo v imenu naših namišljenih skupnosti. Toda samo zato, ker so skupnosti namišljene, še ne pomeni, da niso resnične. Pa ne samo to, resnične so tudi tiste skupnosti, ki niso namišljene – dejstvo, da ljudje pripadajo drugim civilizacijam, religijam in svetovnim nazorom, ne pomeni, da jih ne bomo čutili kot sebi bližnje. Odpor je zaman, – nam bodo ponovili Laibach in dodali: torej lezite in se sprostite. Zato nas Laibach istočasno privlači in pritiska na živec. Zato je še vedno tako pomemben. Zato pripada vsem nam, tudi ko si to najmanj želimo priznati.« (Luka Ostojić)

DOSEDANJA ZGODBA

Laibach je glasbena in medmedijska skupina iz Slovenije, ustanovljena 1. junija 1980 v Trbovljah. Ime skupine je zgodovinska nemška različica imena slovenske prestolnice Ljubljana. Laibach je od samega začetka razvijal »Gesamtkunstwerk« – multidisciplinarno umetniško prakso na vseh področjih, od popularne kulture do umetnosti (kolaži, fotokopije, plakati, grafike, slike, videi, instalacije, koncerti in performansi). Skupina je bila od ustanovitve naprej povezana in obkrožena s polemikami, kar je sprožilo ostre odzive političnih oblasti nekdanje Jugoslavije in še posebej v Socialistični republiki Sloveniji. Njihova militaristična samostilizacija, propagandni manifesti in totalitarne izjave so sprožile številne razprave o njihovi dejanski umetniški in politični pozicioniranosti. Mnogi pomembni teoretiki, med njimi Boris Groys in Slavoj Žižek, so o fenomenu Laibach razpravljali tako z analitičnega kot kritičnega kulturnega vidika. Glavni elementi Laibachovih raznolikih praks so: močne reference na avantgardno umetnostno zgodovino, naci-kunst in socialistični realizem za njihovo produkcijo vizualne umetnosti, deindividualizacija v njihovih javnih nastopih kot anonimni kvartet, oblečen v uniforme, konceptualne izjave in siloviti zvočni odrski nastopi – večinoma označeni kot industrijska (pop) glasba. Laibach prakticira kolektivno delo, razgrajuje individualno avtorstvo in vzpostavlja princip hiperidentifikacije. Leta 1983 so izumili in opredelili zgodovinski izraz retro-avantgarda. V kreativnem procesu skupina prevprašuje umetniški 'citat', apropriacijo, re-kontekstualizacijo, copyright in copy-left. V mednarodnem prostoru je Laibach postal znan  najprej s svojimi edinstvenimi priredbami in interpretacijami uspešnic Queenov, Rolling Stonesov, Beatlov itd.

Laibach je leta 1984 skupaj s slikarsko skupino Irwin in gledališko skupino Gledališče sester Scipiona Nasice dal pobudo za ustanovitev širšega kolektiva NSK (Neue Slowenische Kunst). To je vodilo do vzpostavitve močne platforme za družbeno, kulturno in politično delovanje v ozračju liberalizacije in pluralizacije v Jugoslaviji v osemdesetih letih. NSK je do leta 1992 obstajal kot sinhronizirano kolektivno gibanje, kasneje pa se je skozi čas deloma spremenil v virtualno državo NSK.

Po razpadu Jugoslavije leta 1991 je Laibach nadaljeval večinoma v polju popularne glasbe, medtem ko je ostal referenčna točka v smislu umetniške kulturne kritike. V zadnjih letih je skupina doživela mednarodno prevrednotenje svoje umetniške prakse v času pojava poststrukturalističnih pogledov na svetovno konceptualno umetniško produkcijo.

Več:
https://www.laibach.org/

Za sodelovanje se zahvaljujemo neprofitni organizaciji A/POLITICAL, ki je skupino Laibach podprla pri realizaciji projekta UNTERNEHMEN BARBAROSSA.




< AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST : UNTERNEHMEN BARBAROSSA
, perorisba in preproga, 2024; foto: Lauba


MMC KIBLA/KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor
Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 14. ure

<- Nazaj na: Novica

Dejavnosti


KIBLA PORTAL

KiBela

artKIT

KIBLA2LAB

Neformalno izobraževanje

Spremljevalni program

Sodelovanja in gostovanja

KIBAR

Za:misel

TOX

folio

Festivali


KIBLIX

MED

Festival ljubezni 2008-2012

Dnevi radovednosti 1997-2011

Ciklus (DA)(NE)S

Projekti, koprodukcije in mednarodna sodelovanja


Aktualni projekti

Koprodukcije

Zaključeni projekti

Naročilo obvestil





Poiščite nas na socialnih omrežjih:







Nagrada e-odličnost 2008
















































MULTIMEDIJSKI CENTER KIBLA / Ulica kneza Koclja 9, 2000 Maribor, Slovenija, Evropa
telefon: 059 076 371 ali 059 076 372 / e-pošta: kibla@kibla.org