Matej Čepin, Družinsko drevo – Dediščina (Celje, 2. 12. 2016)Matej Čepin, Družinsko drevo – Dediščina
petek, 2. december 2016 – otvoritev ob 19. uri
na ogled do 28. 2. 2017
AXx. On. M. in Galerija Niko Ignjatič
Gosposka ulica 7 / Na okopih 2b
Celje
Zapuščina slovenskega panja: Dediščina Mateja Čepina & co.
Dediščina umetnika Mateja Čepina je družinsko drevo, ki ga je Čepin udejanjil s pomočjo štirih soustvarjalk. Pomagale so mu namreč dograditi zgodbo štirih družinskih dreves, ki jih umetnik medsebojno poveže, s čimer načrtno sproža občutek domačnosti, družinske topline, varnosti.
Družinsko drevo je krinka. Capin Čepin ve, da je udomačenost varljiva, še posebej, ker nas zmeraj ujame nepripravljene. Še najbolje jo opiše freudovski das Unheimliche. Za grotesko gre, za vzpostavitev občutka temačnosti, srhljivosti, tesnobe. Občutek nečesa, kar je “strangely familiar”, hkrati pa neskladno z našimi občimi pričakovanji, povzroči kognitivno disonanco oziroma nas postavi pred paradoksalno dejstvo, da nam je določen objekt istočasno odbijajoč in privlačen. V naravi človeka je, da se v tej situaciji največkrat odloči za emotivno zavrnitev, ne za razumevanje.
V tem je razlog uporabe panjskih končnic. Če čutnosti ne sledi razumevanje, mora na plan privreti mitologija, pravljičarstvo, tradicija; z voajersko formo opazovanja sveta v malem, kar panj vsekakor je, pa tudi romantika, primitivna erotika, in – navsezadnje – rod, očetnjava ter dediščina.
Čepin zahteva submisivnost, uklonitev življenju, ki v svoji najbolj "do konca" doživeti fazi doživi srečanje s končnostjo. To je bistvo združevanja: ko te dobim, te požrem. Iz ljubezni. Panjske končnice dodajajo načrtno sproduciran efekt sugeriranega pomena, nekega globinskega, nagonskega vzgiba k promoviranju prvinskega, bazičnega, živalskega v človeškem. Panjska končnica kot etnografska ikona Slovenije ni izdelek umetnika, temveč umetniški izdelek ad hoc.
Ecce animalis.
Nina Jeza, Artists&Poor’s
AXx. On. M. in Galerija Niko Ignjatič
v sodelovanju s KID KIBLA
|
