Eduardo Kac: Telepresence, Biotelematics, Transgenic Art

V ponedeljek, 19. 6. 2000, pri Kulturno izobraževalnem društvu KIBLA (KID KIBLA), Kneza Koclja 9, Maribor, je izšla knjiga Eduardo Kac: Telepresence, Biotelematics, Transgenic Art, ki zajema tekste o Kacovih najbolj recentnih umetniških delih.

Knjiga spremlja tudi njegove tri sočasne projekte na različnih koncih sveta, in sicer razstavo Transgenska umetnost v Multimedijskem centru KIBLA v Mariboru (na ogled do 25. 6.), instalacijo Genesis v Itau Cultural Center v Sao Paulu, Brazilija (do 15. 9.) in GFP Bunny, kjer v času trajanja projekta živi s svojo Albo – zeleno svetlečo se zajkljo v galeriji Grenier a Sel v Avignonu, Francija, ki je letos ena izmed kulturnih prestolnic Evrope.

Knjiga Eduardo Kac: Telepresence, Biotelematics, Transgenic Art
(ISBN 961-6304-02-X, CIP 7.038.53(81):929 Kac E., COBISS-ID 107840768) šteje 144 strani, je broširana in v angleščini ter vsebuje preko 100 barvnih fotografij in diagramov, ki natačno ponazarjajo Kacovo delovanje zadnjih nekaj let, od Time Capsule, A positive in Teleporting an Unknown State do Darker Than Night in Uirapuru (za katero je prejel glavno nagrado IIC Tokyo, 1999) ter seveda Genesis in Alba – GFP Bunny.

Uredila sta jo Aleksandra Kostič in Peter Tomaž Dobrila, izšla je v zbirki TOX – vozni red skozi 3000, v letniku 6, pod številko 6. Poleg predgovora Petra Tomaža Dobrila je v njej zbranih devet besedil renomiranih svetovnih avtorjev in avtoric. Annick Bureaud (Eduardo Kac, Pioneer and Visionary) je pariška kritičarka, predavateljica in kustosinja, piše za Artpress, je članica uredništva revije Leonardo in direktorica francoske veje Leonarda, Edward A. Shanken (Agents of Understanding: Arts and Telerobots) je umetnostni zgodovinar, medijski teoretik, urednik Telematic Embrace: Visionary Theories of Art, Technology, and Conciousness Roya Ascotta, član uredništva Leonardo Digital Reviews in sodeluje v Leonardovih razvojnih projektih. Christiane Paul (Time Capsule: A Site-specific Work by Eduardo Kac) je kustosinja Whitney Museum of American Art, predavateljica na univerzah in simpozijih, avtorica številnih tekstov in urednica ter avtorica Unreal City: A Hypertextual Guide to T. S. Elliot's The Waste Land. Aleksandra Kostič (Teleporting an Unknown State on the Web) je umetnostna zgodovinarka, neodvisna kritičarka in kustosinja, ki že dve leti dela v KiBeli, prostoru za umetnost, soustanoviteljiva MMC KIBLA in TOX magazina. Suzana Milevska (From A Bat's Point of View) je umetnostna kritičarka, predavateljica in kustosinja, piše za Flash Art, Index, Siksi, Nu in Springerin, med drugim je delala za Mednarodni bienale Istanbul, na Švedskem in v ZDA, trenutno pa dela v Muzeju Skopje v Makedoniji. Machiko Kusahara (From/To Body To/From Robot) je umetnostna kritičarka in kustosinja iz Tokya, članica mnogih organizacij, med njimi InterCommunication Center (ICC) Tokyo, žirija Ars electronice za interaktivno umetnost, Japanese Ministry of Culture's Media Art Festival, UNESCO žirija za spletno nagrado, Tokyo Metropolitan Museum of Photography, uči na univerzi v Kobeju. Gerfried Stocker (Uprising) je umetnik in sourednik več knjig, od leta 1995 pa je umetniški direktor festivala Ars Electronica in direktor Ars Electronica Centra v Linzu, Steve Tomasula ((Gene)sis) pa piše za Fiction International, Leonardo, Circa, Kustforum in New Art Examiner.

Knjigo zaokroža besedilo Eduarda Kaca GFP Bunny z natančno razlago dela in postopka ter namena vključiti Albo v družino kot novega člana in jo zaključijo biografija, zgodovina projektov in razstav ter bibliografija.

Seznam del

ALBA – ZELENA FUORESCENČNA PROTEINSKA (ZFP) ZAJKLJA, 2000
Kac pravi: »Alba je nedvomno zelo posebna žival, toda rad bi, da smo si na jasnem, da sta njena formalna in genetska enkratnost samo ena komponenta umetniškega dela 'ZFP zajklja'. Moje transgensko umetniško delo 'ZFP zajklja' vključuje kreacijo zelene fluorescenčne zajklje, njene socialne integracije in javno debato, ki sledi. To moramo storiti z veliko skrbnosti, s sprejemanjem kompleksnih zaključkov, ki zato nastajajo in – zlasti – z vdanostjo spoštovati, vzgajati in ljubiti nastalo življenje.«

GENEZA, 1998/99
Fluorescenčna bakterija oddaja cian in rumeno svetlobo, ko jo izpostavimo UV žarčenju (320 nm)

GENEZA, 1998/99
Spreminjanje Morsove kode v temeljne pare DNK

GENEZA, 1998/99
Populacija fluorescenčnih klonov bakterije vsebuje sintetični gen, ki ga je ustvaril Eduardo Kac. Ta novi gen enkodira stavek iz knjige Geneza: »Naj človek ima oblast nad ribami morja in nad pticami zraka in nad vsako živo stvarjo,ki se premika po zemlji.«

MEDUZA (Aequorea Victoria)
Gen za fluorescenčni protein prihaja iz te meduze.

ZFP-K9 (1998 – v nastajanju)
Izdelovanje ZFP K-9, 1998/99
(A) Oplojena jajčeca odstranimo samici in
(B) DNK, ki nosi ZFP gene, injiciramo v samčevo zajedro.
(C) Jajčeca potem vsadimo v nosilko.
(D) Nekaj psičkov, ki izražajo ZFP gen.

ZFP K-9, 1998/99
Struktura zelenega fluorescenčnega proteina, ki sta jo ustvarila Fan Yang in George N. Philips, jr., z Rice University in Larry Moss s Tuffs University School of Medicine. Sliko je oblikoval in napravil Tod D. Romo z Rice University.

GENEZA, 1998/99
Ta plazmid je bil z genom Geneze vstavljen v bakterijo E. coli. Bakterija Geneze ima cian fluorescenco in si deli Petri posodo z drugo kolonijo bakterij E. coli, ki ima rumeno fluorescenco, vendar nima gena Geneze. Komunikacija transgenskih bakterij se razvije kot kombinacija treh vidnih scenarijev:
1 – Cian bakterije dajo svoj plazmid rumenim bakterijam (in obratno), generirajoč zelene bakterije;
2 – Ni nikakršne donacije (ohranijo se posamične barve);
3 – Bakterije skupaj izgubijo svoj plazmid (postanejo blede, oker obarvane).

GENEZA, 1998/99
Prevod mutiranega gena v angleščino. Na koncu razstave se je spremenjen biblijski stavek dekodiral in bral ponovno v čisti angleščini, ponujajoč uvide v proces transgenske medbakterijske komunikacije. Kac pravi: »Meje med na ogljiku temelječih življenjem in digitalnimi podatki postajajo tako prepustne kot celične membrane.«
OSMI DAN (2000 – v nastajanju)
To delo trenutno nastaja na Institute for Studies in the Arts, Arizona State University, Tempe. Delo zajema kupolo, v kateri je biobot (robot z aktivnimi biološkimi elementi v telesu) del ekološkega sistema, ki sestoji iz transgenskih organizmov (roba, muha, rastlina, miš). Biobota delno aktivira bakterija v njegovem telesu, delno pa ga nadzorujejo sodelujoči in sodelujoče na medmrežju. Na mreži sodelujoči in sodelujoče izkušajo ta transgenski svet iz perspektive biobota.

Eduardo Kac, gostovanje v Avignonu, Francija

V ponedeljek, 19. 6. 2000 ob 19. uri, smo prisostvovali odprtju razstave Eduarda Kaca v Avignonu, Francija, leta 2000 eni izmed kulturnih prestolnic Evrope, kjer je svetovni umetnostni in medijski srenji predstavil Albo – zeleno svetlečo se zajkljo, KIBLA pa knjigo Eduardo Kac: Telepresence, Biotelematics, Transgenic Art.

Iz galerije Grenier au Sel, 2, rue du Rempart St. Lazare, je v MMC KIBLA, kjer ste si do 25. 6. 2000 lahko ogledali Kacovo razstavo Transgenska umetnost, neposreden prenos, ko bosta Kac in Alba v galeriji živela skupaj teden dni.

Od 15. 6. 2000 bo KIBLA neposredno spojena tudi s Sao Paulom, Brazilija, kjer bo Kac predstavil delo Geneza. Iz MMC KIBLA je bilo mogoče s pomočjo neposrednega internet prenosa v realnem času s klikanjem spreminjati genetsko strukturo bakterije E. coli in jo tako mutirati. Tako je ne le simbolno, ampak tudi realno nastala povezava Avignon – Sao Paulo – Maribor, z vplivanjem na organizem in spreminjanjem njegove genetske strukture.