URBAN FEELINGS – URBAN FACTS

SREDNJEEVROPSKA RAZSTAVA DVANAJSTIH DEL VIZUALNE UMETNOSTI

Kje in kdaj:
Razstava je bila postavljena na dveh lokacijah, v Grazu in Mariboru. V graškem Forumu Stadtpark je bila otvoritev v četrtek, 11. 3. 1999 ob 19. uri, v mariborski KiBeli pa v petek, 12. 3. 1999 ob 21. uri. Razstava na prvi lokaciji je trajala do 9. 4. 1999, odprta od srede do sobote med 14. in 19. uro, na drugi pa do 27. 3. 1999, odprta vsak delovni dan med 10. in 14. ter 16. in 22. Uro.

Kaj?
Danes je mesto del globalnega komunikacijskega vozlišča, že od nekdaj pa velja kot nasprotje podeželja. Mestni red, pravila in različni soodnosi so skriti regulatorji urbanega življenja, arhitektura in urbanistične ureditve pa so njegovi vidni, materialni nosilci. Izbrani projekti so individualna videnja in doživljanja mestnega ter vizualne in konceptualne analize posameznih mestnih fenomenov. Vsi projekti datirajo v 1998 in 1999.

Kdo:
Kustosa Anton Lederer, vodja graške galerije Raum für Kunst, in Aleksandra Kostić, vodja mariborske galerije KiBela, sta izbrala trinajstih del šestnajstih umetnikov, ki se z različnimi ustvarjalnimi mediji vizualno predočajo mestna dejstva in občutja:

- Astrid Herrmann iz Hamburga je sestavila kolaž z naslovom Graz iz graškega mestnega načrta, kjer je razporedila mestne četrti po načelu »šole k šolam«, parki k parkom itd.
- Leo Vukelić iz Zagreba v projektu 46.317.429.34 SIT »razprodaja« mariborske javne spomenike s priporočenim psihoaktivnim delovanjem.
- Ralf Hoedt in Moira Zoitl z Dunaja v Roma Research z videom in fotografijami urbanih krajin vzpostavljata mesto kot filmsko scenografijo brez socialne dinamike.
- V nasprotju z izpraznjenim kontekstom, Zoran Todorović iz Beograda v filmu Šum vključuje tri različne, marginalne skupine (študente, zapornike in ljudi v psihiatrični bolnišnici), ki vstopajo v javni prostor in postavljajo pod vprašaj obstoječi sistem družbene prezentacije.
- Bojan Štokelj iz Nove Gorice urbane simbole kot so McDonald's, CNN, Disney, Benetton, Coca-Colo in svastiko z računalniškimi krajinami razkriva kot mitske strukture in jih postavlja tja, kjer funkcionirajo kot narava.
- Anca Ignatescu iz Bukarešte v instalaciji Psihologija ribe življenjski krog rib primerja s človeškim ter ugotavlja, da za obe vrsti izolacija pomeni maksimalno ranljivost.
- Žiga Kariž iz Ljubljane v galerijskem prostoru postavi »kočo«, svoj dom, sredi sekvojinega gozda, kjer so tv in slike edini dovoljeni vdor iz histeričnega urbanega okolja (Sivo mesto).
- Cosmin Gradinaru s postavitvijo objekta - fotografij splavljenega embria, najdenega nekje v centru Bukarešte, sproža emocionalno in etično obravnavo človeškega bivanja.
- Darij Kreuh, Rainer Linz in Iztok Bajec (iz Maribora, Melbourna in Ljubljane) preko črtne kode vzpostavljajo virtualno skupnost, kjer obiskovalci postanejo del te simulirane komune (Črtna koda).
- Joerg Auzinger in Rosemarie Burgstaller iz Graza sta izdelala večpredstavno zgoščenko Medobmočje z aplikacijo na internet, kjer se obiskovalec lahko virtualno sprehodi po modelu, ki je paralelen realnemu, družbenemu prostoru.
- Werner Reiterer z Dunaja z instalacijo iz radijskih aparatov ustvarja atmosfero hrupnosti in prekrivanja plasti urbanega babilonskega stolpa ter v konceptualnem projektu Skulpture iz besedil obiskovalca poziva, da transformira vsakdanje aktivnosti v zavestno, umetniško delovanje (obe Brez naslova).
- Magdalena Pederin iz Zagreba v instalaciji Tunel iztrga iz uporabnega konteksta dvobarvne luči, ki jih najdemo na avdio aparaturah ter zvok in kinetične signale prevaja v svetlobne signale.