Filmozofski večer - Ciklus filmov Busterja KeatonaKibla je jeseni 2007 vsakih štirinajst dni gostila Društvo za razvoj filmske kulture s kinotečnim programom. Društvo je pripravilo ciklus filmov Busterja Keatona.
Buster Keaton (1895 – 1966) je bil ameriški igralec in režiser in ob Charlesu Chaplinu eden velikanov nemega filma. Njegov zaščitni znak je fizična komedija, podkrepljena s stoičnim neodzivnim obraznim izrazom, s čimer si je prislužil nadimek »veliki kamniti obraz« (The Great Stone Face). Bil je med najinovativnejšimi in najpomembnejšimi osebnostmi v filmski zgodovini. »Entertainment Weekly« ga je ob stoletnici filma prepoznal kot sedmega največjega režiserja vseh časov.
V Mariboru se le redkokdo zaveda, da bi drugo največje slovensko mesto in univerzitetno mesto moralo nuditi gledalcem tudi bogat izbor nekomercialnih sodobnih in referenčni izbor starih filmov. Film lahko aktualiziramo s filmskimi predavanji, okroglimi mizami in diskusijami, ki so nujni pogoj za bolj poglobljeno poznavanja sedme umetnosti in dodatno nadgrajujejo pomanjkljivo, tržno usmerjeno in nereprezentativno prikazovanje filmov. Kar se tiče časa, smo priča »bombardiranju« s spektakularnimi in predvsem predvidljivimi tržno usmerjenimi produkcijami; kar se tiče prostora, živimo v Sloveniji, ki filmu praktično ne posveča pozornosti. Vse to so močni argumenti, ki motivirajo naš mariborski kinotečni eksperiment.
25. 9., torek, ob 20. uri, MMC KIBLA: Kinotečni večer, Društvo za razvoj filmske kulture
Kratki predfilm: presenečenje Glavni film: Three Ages (1923) 63 minut ZDA, 1923, DVD, celovečerni igrani film, scenarij in režija: Buster Keaton Igrajo: Buster Keaton, Margaret Leahy, Wallace Beery, Lillian Lawrence, Joe Roberts in drugi
»Three Ages« (Tri dobe) iz leta 1923 je prvi povsem avtorski celovečerni film Busterja Keatona. Kot parodijo Griffithovega razvpitega filma iz leta 1916 z naslovom »Intolerance«, je Keaton film razdelil na tri zgodovinska obdobja, v katerih v stilu »vaje v slogu« na zabaven način prikaže, da se ljubezen skozi čas prav nič ne spreminja. V preprosti in klasični ljubezenski zgodbi o snubcu in njegovih težavah kako osvojiti srce ljubljenega dekleta, se Keaton sprehodi skozi prazgodovino, antični Rim in moderno dobo (v tem primeru dvajseta leta dvajsetega stoletja). Čeprav filmu evidentno primanjkuje nekaj pristne kinematične kvalitete, pa ga Keaton z svojo edinstveno akrobatiko in kreativnostjo popelje do samega roba veličin, za katere so se izkazale njegove kasnejše mojstrovine.
|