Doplgenger (Isidora Ilić in Boško Prostran), Orit Gat, Andreja Hribernik in Maja Antončič, Davor Konjikušić, Sandra Sterle
Torek, 25. avgusta, ob 17.00.
Konferenca bo potekala preko ZOOM in Facebook Live.
Konferenca se osredotoča na vprašanje migracij skozi leče širše ideje o transmigraciji. Vključuje različne migracijske vidike – od nomadskih, begunskih, ustalitvenih ali drugih razlogov, pa naj gre za politične, gospodarske ali socialne. Izhajajoč iz razumevanja arhitektke Ane Dana Beroš, da "preseljevanje ni določeno izključno v smislu prečkanja političnih in dandanes fizičnih meja Evrope, ampak tudi z aktiviranjem mehanizmov drugačnosti, ki so enako prisotni v državah prihodov in odhodov", konferenca združuje različna kritična, kuratorska in umetniška prizadevanja, ki se ukvarjajo s temi mehanizmi drugačnosti. Ali lahko umetniška predstavitev prispeva k premiku trenutnih migrantskih politik? Ali lahko ustvari premik v zavesti ljudi?
17.10 Predavanje Orit Gat: Od daleč. Nogomet, migracije in občutek pripadnosti
Zaradi francoskih navijačev, ki so med svetovnim prvenstvom v nogometu leta 1998 kričali "Zidane za predsednika", in egiptovskih državljanov, ki so na predsedniških volitvah leta 2018 na listič zapisali ime nogometnega zvezdnika Mohamada Salaha, bo ta pogovor obravnaval nogomet kot težavo in nekaj, kar je potrebno ljubiti. Globalizacija igre je posledica velike količine vloženega denarja in medijev, ki ga obdajajo, pomeni pa tudi, da daljnosežni konci igre zagotavljajo skupno podlago. Pogovor bo vseboval kratko branje knjige v nastajanju, in osebnega stališča o gledanju nogometa kot otrok, oddaljeno, in kako je le-to postalo obljuba bivati drugod.
Orit Gat je publicistka/pisateljica, živeča v Londonu. Njeno pisanje o umetnosti in digitalni kulturi se pojavlja v revijah, vključno s frieze, ArtReview, revijo LA Review of Books, World Policy dnevnikom in The White Review, kjer je urednica. Je dobitnica nagrade Creative Capital (Kreativna prestolnica) / Warhol Foundation Arts štipendije za pisatelje in trenutno piše svojo prvo knjigo z naslovom Če se karkoli zgodi, ki na nogomet gleda kot na prizmo, skozi katero bo raziskovala vprašanja o priseljevanju, nacionalizmu, rasi, spolu, denarju, ljubezni in možnosti pripadnosti.
17.35 Predavanje Sandra Sterle: Vabimo vas, da greste domov (We invite you to go_Home)
Projekt go_Home informira o mobilnosti, resničnem in navideznem nomadizmu, strjevanju poznanega koncepta doma in artikulaciji kraja kot diskurzivnega polja delovanja. Sandra Sterle in Danica Dakić sta projekt razvijali od septembra do decembra 2001 v okviru rezidenčnega programa ArtsLink v New Yorku. Ta projekt, tekom katerega sta se dve umetnici preselili v New York in skupaj živeli štiri mesece, preizkuša neizbežno logiko pripadnosti in idejo o množenju, umeščenem v ustaljeno skupnost. V Pojdi domov (go_Home) sta umetnici iz nekdanje Jugoslavije uporabljali dejanski prostor svojega prebivališča in virtualni dom na internetu (ki je služil kot prostor za video in fotografsko eksperimentiranje, čezatlantska besedila, recepte, koledarje prireditev in klepetalnico), da bi obravnavali tako dialektični odnos med domom in drugod kot tudi porozen koncept identitete, občutljiv zaradi večih faktorjev.
Sandra Sterle (Zadar, Hrvaška, 1965) je diplomirala na oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost v Zagrebu in nadaljevala študij na Kunstakademie v Düsseldorfu na oddelku za film in video. Od leta 1991 do 2000 je živela in delala v Amsterdamu, kjer so ji za njeno delo dodelili sredstva in štipendije. Leta 2001 je pričela poučevati nove medije, zatem pa uprizoritve in umetnost v kontekstu na oddelku za film in video Akademije za umetnost Univerze v Splitu. Njena dela so bila razstavljena, uprizorjena in predstavljena v številnih domačih in mednarodnih umetniških ustanovah. Njena dela so del več javnih arhivov in zbirk; MMSU na Reki, Umetniške galerije v Splitu in zasebnih zbirk. Prostor njenega dela se rasteza po resničnih in virtualnih prostorih, v katerih vzpostavlja tekoče konfiguracije identitete in nenehno išče nove družbene, biološke in komunikacijske vzorce.
18.00 Performans – predavanje Doplgenger (Isidora Ilić in Boško Prostran): Pod nebom brez zvezd, temnim in gostim kot črnilo
V tem kinematografskem performans – predavanju Doplgenger intervenirata v posnetke jugoslovanske televizije, ki beležijo procese jugoslovanskih delovnih migracij v zahodnoevropske države v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in izvažanje jugoslovanske tehnologije v neuvrščene države v začetku sedemdesetih let. Različni pristopi pri predstavitvi teh procesov v medijih razkrivajo različne podtekste, kar pomaga razumeti širši ekonomski, zgodovinski in ideološki kontekst.
DOPLGENGER, umetniški duo, sestavljata ga Isidora Ilić in Boško Prostran iz Beograda. Doplgenger delujeta kot filmska/video umetnika, raziskovalca, pisatelja in kuratorja. Ukvarjata se z odnosom med umetnostjo in politiko z raziskovanjem režimov gibljivih slik in načinov njihovega sprejema. Zanašata se na tradicijo eksperimentalnega filma in videa ter z nekaterimi strategijami teh tradicij posegata po obstoječih medijskih izdelkih ali razširjenih kinematografskih oblikah. Njuno delo je bilo prikazano v mednarodnih ustanovah, kot so Museum Wiesbaden, Kunstmuseum Bonn, Center Pompidou, Stedelijk Museum Bureau Amsterdam, Osage Gallery v Hong Kongu itd. Filmi Doplgengerja so bili med drugim izbrani in prikazovani na filmskih festivalih, kot so Mednarodni filmski festival v Rotterdamu, Mednarodni filmski festival v Seattlu, Festival dokumentarnega filma in video filma Kassel, Kairski video festival, Festivalske slike Contre Nature v Marseillu. Doplgenger sta prejemnika srbske nagrade Politika za najboljšo razstavo v letu 2015. www.doplgenger.org
18.25 - 18.35 ODMOR
18.35 Predavanje Davor Konjikušić: Problem umetniškega pristopa k temi migracij - depolitizacija ali produkcija znanja
Davor Konjikušić bo predstavil svoja dela Sveti ljudje (Holy people), Ne moreš poslati razglednice z dna morja (You Can't Send a Postcard from the Bottom of the Sea), Umetnost, želimo te ljubiti (We Want To Love You Art), Aura: F37 in Naša hiša (Our House), in razložil metodologijo, ki jo je uporabil pri umetniškem raziskovanju in realizaciji del na temo migracij. Fotografski medij je danes ključnega pomena za množično komuniciranje, predvsem pa za predstavitev zgodbe o migracijah skozi množične medije, produkcijo strahu in ustvarjanje Drugega, vse manj pa za produkcijo sočutja, empatije in solidarnosti. Fotografij ni mogoče gledati izven konteksta, v katerem so bile ustvarjene, in spremnih opisov, zato je fotografski medij zahteven in problematičen, ko gre za predstavitev teme migracij. Vprašanja objektivizacije, etike, umetniškega pristopa in distribucije del so le nekatera vprašanja, s katerimi se umetniki srečujejo pri ukvarjanju s temi temami.
Davor Konjikušić se je rodil leta 1979. Je magister umetnosti, diplomiral je iz fotografije na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu, kjer je tudi končal dodiplomski študij kinematografije. Fotografijo uporablja kot primarni medij pri artikuliranju njegovega umetniška koncepta, v katerem raziskuje odnose med javnim in zasebnim, intimnim in družbeno-političnim. Konjikusić v svoji umetniški praksi združuje fotografijo z besedilom, arhivom, najdenimi predmeti in videom. Zanimala ga je vloga fotografskega medija pri vzpostavljanju odnosov moči in nadzora. Na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu na Hrvaškem poučuje fotografijo.
19:00 Predavanje Andreja Hribernik in Maja Antončič: Razmejitve
V luči konference, ki se v svojem izhodišču sprašuje ali lahko umetnost prispeva k drugačnemu pogledu na migracije, s stališča posameznika, kot k spremembi evropske politike glede migracij kot širše paradigme, bomo skušali izpostaviti vsebinske nastavke pričujočega projekta, ki je bil sicer zasnovanim ob stoti obletnici koroškega plebiscita, vendar naslavlja širšo temo in pojav meja nasploh. Gre za mednarodni razstavni projekt, ki je zaradi situacije s koronavirusom podaljšan in razvija nepričakovano vsebinsko kontinuiteto in skozi to tudi večjo poglobljenost. Idejno izvira iz razmisleka o tem, da se danes znova nepričakovano gradijo fizične razmejitve in zidovi, čemur smo priča tako v Evropi, kot v drugih delih sveta. Znova se pojavljajo posamezni avtoritarni mehanizmi, ki ne upoštevajo dejstva, da se je podoba sveta spremenila prav na račun bojev iz preteklosti in da je potrebno znotraj državnih ureditev najti nove formule socialnih politik, ki ne bodo razmejevale, ločevale in diskriminirale.
Maja Antončič je kustosinja v Centru sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje. Diplomirala je na dvopredmetnem študiju umetnostne zgodovine in bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani, za tem končala šolo za kustose in kritike sodobne umetnosti Svet umetnosti na zavodu za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana. V CSU vodi izobraževalni program, pripravlja razstavne projekte, vezane na različne aktualne teme sodobne umetnosti in raziskuje razvoj ter pojave lokalne umetniške skupnosti.
Andreja Hribernik je od leta 2013 direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Diplomirala je iz mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in doktorirala iz zgodovinske antropologije likovnega na ISH (2016). V svojem delu se ukvarja z muzeji, njihovo utopično dimenzijo in dediščino socializma. Leta 2017 je bila kustosinja slovenskega paviljona na Beneškem bienalu.
______
Konferenca je del projekta Risk Change (2016–2020), ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za javno upravo RS.
