Merve Bedir, Clare Butcher, KUD OBRAT (Polonca Lovšin), Tanja Lažetić, Vidha Saumya Petek, 14. avgusta 2020, ob 14.00. Konferenca bo potekala preko aplikacij ZOOM in Facebook Live.
Izhodišče konference Iskanje jezika gostoljubnosti je razumevanje prehranskih sistemov kot neizrečenega jezika, ki ga vsi poznajo, čutijo in celo okusijo. Združuje raznolike ljudi, spodbuja deljenje (dobrin, znanja, izkušenj, čustev, itd) med ljudmi in gostoljubje, hkrati pa izpostavlja ekonomske razlike. Konferenca združuje mednarodne skupine umetnikov, kuratorjev in arhitektov, ki se spopadajo z družbenimi in političnimi posledicami različnih raznovrstnih prehranskih sistemov. Ali lahko ta jezik vpliva na naše dojemanje gostoljubnosti? Ali je besedišče hrane mogoče uporabiti kot meta besedišče gostoljubnosti? Ali lahko takšna praksa prispeva k širšim spremembam, če izstopi iz institucionalnega okvira umetniške institucije?
Moderatorka: Irena Borić
PROGRAM KONFERENCE
14.00 Uvod / Irena Borić
14.10 Predavanje / Merve Bedir: Hrana za kolektivno pripadnost
Merve Bedir bo na kratko predstavila pojme gostoljubnosti in solidarnosti v povezavi z migracijami. V nadaljevanju bo govorila o hrani in kuhinji kot prostoru "intervalov" in metafor za produkcijo in pripravo idej o skupnem življenju v mestu. Pogovor bo temeljil na delavnici Mutfak مطبخ, ki so jo kot prostor delitve in solidarnosti, prvič izpeljale ženske iz Turčije in Sirije v Gaziantepu (2015). Delavnica Mutfak مطبخ s promocijo prostora bližine, kolektivne pripadnosti in odločanja v mestnem merilu organizira tudi srečanja o ženskih vprašanjih v Turčiji.
Merve Bedir je arhitektka, ki trenutno prebiva v Hong Kongu. S to predstavitvijo je povezano njeno delo Besednjak gostoljubja (Vocabulary of Hospitality, od 2014 naprej), ki prepleta raziskovanje, kuriranje in praktično izdelovanje ter je po svoji naravi zelo sodelovalno. Besednjak gostoljubja je nekdanja razstava v studiu X v Istanbulu (2015), objavljena v After Belonging (2016), The Funambulist (2018) in je v pripravi kot prihodnja knjiga. Merve je ustanovna članica delavnice Mutfak مطبخ (Gaziantep) in Centra za prostorsko pravičnost (Center for Spatial Justice, Istanbul).
14.35 Predavanje / Vidha Saumya: Riž je lep (Rice is Nice). Gostoljubje, priklicano z zrnom
Vidha Saumya bo skozi analogijo gostoljubnosti spregovorila o procesih kuhanja in uživanja riža, s stališča prehrane in preučevanja kulture, ki se razvija s stalnim dialogom. Pogovor, osvetljen s pesmimi in recepti, poziva k slavi skromnih riževih zrn, da bi natančno razumeli sestavine in kuharske tehnike, s katerimi se hranimo.
Vidha Saumya je umetnica-pesnica, ki trenutno živi v Helsinkih. Njena dela zajemajo monumentalne in intimne risbe, freske, knjige, pesmi, skulpture, vezen tekstil, umetnost hrane, video posnetki in digitalni umetniški predmeti. Dela so v svojih politikah topla in kaleidoskopska v svoji estetiki. Koncept Heimat je v središču njene prakse. Študirala je umetnost in teorijo (Bombaj, Bangalore, Lahore in Helsinki) ter razstavljala po Indiji in Severni Evropi.
15.00 Predavanje / Tanja Lažetić: Vse barve črno-belih okusov
V naših trgovinah je mogoče najti ves svet. To nam je zdaj še bolj jasno, kot je bilo pred desetimi leti, ko je Tanja Lažetić delala na projektu Migranti. Fotografirala je hrano, ki je bila pripeljana iz daljnih dežel. Presenečena je bila, da ne le eksotično sadje in svežo zelenjavo sredi hladne zime, ampak tudi večino hrane, ki bi jo lahko gojili nekje v zaprtem prostoru, proizvajajo v državah s poceni delovno silo in bi zagotovo morala zrasti nekje drugje. In tako kot vsi migranti, tudi ta hrana mirno vstopi v naše življenje, je vsepovsod okoli nas. Čeprav si tega ne želimo priznati, si svojega življenja brez nje ne moremo predstavljati. Na naših jedilnih mizah je vsak dan zbran ves svet.
Tanja Lažetić je diplomirala iz arhitekture na Univerzi v Ljubljani. Njena področja zanimanja vključujejo fotografijo, video, keramično umetnost, uprizoritveno umetnost in knjige umetnikov. Prejela je vrsto nagrad, med drugim prvo nagrado na mednarodnem oblikovalskem natečaju Trst Contemporanea (1995), bronasto nagrado na festivalu Nanjing na Kitajskem, tretjo nagrado na mednarodnem trienalu keramike UNICUM (obe 2015) in priznanje Riharda Jakopiča (2017). Tanja Lažetić je sodelovala na umetniških rezidencah v New Yorku, Berlinu, Londonu, Izraelu, Litvi, Šanghaju, na Dunaju. Tanja Lažetić je svoja dela razstavljala na mednarodni ravni, vključno z Neuer Berliner Kunstverein, Berlin; Real Academia de Bellas Artes de San Fernando, Madrid; Muzej Brandhorst, München; umetniška galerija Kosova, Priština; Galerija PM in Galerija Klovićevi dvori, Zagreb; Muzej 25. maja, Beograd; Fotografski bienale v Brightonu, Velika Britanija; festival regij, Avstrija; in Gagosian Galleries v Parizu, Beverly Hillsu in New Yorku. www.lazetic.si
15.25–15.35 ODMOR
15.35 Predavanje / Clare Butcher: Razmišljanje o kuhanju, kompostiranju, kurikulumu.
Kako lahko kuhanje in z njim povezana srečanja skozi hrano, obravnavamo kot oblike pedagogike? Kateri so recepti, ki so sestavili 'običajne' učne načrte, ustanove in gospodarstva, ki lahko zameglijo naše predstave o kratkoročnih in dolgoročnih prihodnostih skrbi, izobraževanja, zdravja, preskrbe s hrano? Ali je mogoče 'kompostirati' imperij ostankov? Dotikanje teh vprašanj se v tem času skupne rabe še bolj poveča, če obravnavamo utelešena znanja v 'kuhinjah prakse', ki jih izmenjujemo s pripovedovanjem zgodb, mišičnim spominom in orodji. Z nekaj časa in prostora za prebavo oblik in obsega trajanja, bi lahko začeli skrbno izluščevati kritične počasi kuhane, medgeneracijske in radodarne načine odnosa, če bi bili utemeljeni v kontekstu.
Clare Butcher je kuratorka in pedagoginja iz Zimbabveja, ki v okviru svoje prakse kuha in sodeluje. Trenutno je kuratorka izobraževalnega in diskurzivnega programa v čudoviti ekipi Toronto Biennale of Art. Clare je zavezana sodelovanju z institucionalnimi, učnimi in arhivskimi strukturami z namenom ovreči njihovo logiko in prerazporediti svoje vire v druge čase in telesa. Pred tem je bila ena od vodij programa Rietveld Sandberg, koordinatorka an-edukacije za documenta 14. Clare je sodelovala z različnimi muzeji, akademijami in skupinami ter magistrirala na t.i. Šoli manjkajočih študij (MFA at School of Missing Studies) in programu Kuriranje arhiva (MA / Curating the Archive) Univerze v Cape Townu, sodelovala pa je tudi v kuratorskem programu De Appel. Nekatera kolektivna in individualna prizadevanja vključujejo Moške je lažje obvladati kot reke / Men Are Easier to Manage Than Rivers (2015); Načela pakiranja / The Principles of Packing… na dveh potujočih razstavah (2012) in Če drevo / If A Tree… na drugem Johannesburškem bienalu (2012).
16.00 Predavanje / KUD Obrat: Onkraj gradbišča, avgust 2010—danes. Skupnostni vrt in skupnostni prostor
Lokacija: Resljeva ulica, Ljubljana Avtorji: Kud Obrat (Stefan Doepner, Urška Jurman, Polonca Lovšin, Apolonija Šušteršič), v sodelovanju s prebivalci soseske Koproducenti: Zavod Bunker, Kud Obrat Lastnik zemljišča: Mestna občina Ljubljana
KUD Obrat v sodelovanju s prebivalci soseske in drugimi zainteresiranimi preoblikuje dolgo ograjeno zemljišče ob Resljevi ulici v Ljubljani v skupnostni prostor, namenjen vrtom, druženju, ekološkim projektom, izobraževanju in kulturi. Na ta način uresničujejo cilj projekta, ki je preučiti in pokazati potencial degradiranih mestnih območij in možnost njihovega pridobivanja nove vrednosti z začasnimi posegi v skupnost. Projekt je preizkusno in učno polje za prostorske prakse, prostorsko politiko in domišljije ter možnosti za skupno delovanje in skupnost. Projekt letos praznuje 10 let.
Polonca Lovšin (1970) je arhitektka in umetnica, ki deluje v Ljubljani. Leta 2015 je doktorirala iz vizualnih umetnosti s poudarkom na umetniškem raziskovanju na univerzi Bauhaus, Weimar, v Nemčiji. Pri svojem delu išče samoorganizirane pobude ter alternativne načine življenja in dela v perspektivi podnebnih sprememb. Poleg lastne prakse deluje v okviru združenja Kud Obrat (Stefan Doepner, Urška Jurman, Polonca Lovšin, Apolonija Šušteršič), združenja umetnikov, arhitektov in kulturnih delavcev. Njihove dejavnosti so osredotočene na politiko javnega prostora, raziskovanje in spodbujanje začasne uporabe prostora, samoorganizacijo in idejo združevanja. Dobro znan projekt, ki so ga začeli v Ljubljani, je skupni vrt Onkraj gradbišča (2010–danes).
Po predavanjih bodo sledila vprašanja in odgovori ter kratka diskusija.
< KUD Obrat. Delavnica eko vrtnarjenja z Borisom Frasom, maj 2011. Foto: Drago Kos
Konferenca je del projekta Risk Change (2016–2020), ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za javno upravo RS.
