Programiranje v živo oz. sprotno kodiranje postaja vse bolj zanimiva smer v elektronski glasbi in videoumetnosti. Koderji jih razkrivajo in preoblikujejo delovanje programja, medtem ko ta ustvarja improvizirano glasbo in/ali vizualne podobe. Vse manipulacije s programsko kodo se projicirajo za gledalstvo in poslušalstvo ("Show us your screens!"). Pri t. i. TOPLAP ali 'livecoding' nastopih gre za različne avdio-vizualne glasbene žanre, dogodki pa so se zvrstili na raznolikih prizoriščih: koncertnih dvoranah, nočnih jazz barih, galerijah in tako imenovanih algoravih. Programiranje v živo se ob zvočnem izvaja tudi na vizualnem področju, številna programska orodja pa lahko izvajajo tako zvok kot sliko/video, s čimer ustvarjajo sinestetične izkušnje. Kodiranje v živo je vključujoče in dostopno vsem. Številna okolja za kodiranje v živo je mogoče prenesti in uporabljati svobodno in brezplačno z dokumentacijo in začetnimi prizori ter prijaznimi spletnimi skupnostmi, ki pomagajo, ko se pojavijo težave.

Biografija
Luka Prinčič (1977) je glasbenik, oblikovalec zvoka in medijski umetnik. Ustvarja glasbo in zvočno umetnost, nastopa in na različne načine manipulira z novimi mediji od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Specializiran je za računalniško glasbo, izdelane funk ritme, potopitvene zvočne pokrajine, glasbo za oder in video ter eksperimente na področju digitalnih medijev.
Kot umetnik, organizator, didžej, radijski voditelj in kurator je na lokalni sceni elektronske in računalniške glasbe aktiven od pozne sredine 90. let prejšnjega stoletja. Diplomiral je iz zvočne snemalne umetnosti BA na SAE Technology College. Je ustanovitelj spletne založbe Kamizdat (l. 2005), ko je tudi aktivno sodeloval na festivalu Creative Commons Slovenija (Festival ustvarjalnosti 05). Od leta 2009 je dejaven na Zavodu Emanat, kjer opravlja več vlog: tehnični vodja za zvok, video in IKT, umetniški vodja za intermedijsko in glasbeno umetnost ter izvajalec pri odrskih produkcijah.
Kot skladatelj je sodeloval s številnimi umetniki, med drugim z Majo Delak, Matijo Ferlinom, Borutom Savskim, Markom Košnikom in mnogimi drugimi ...
Njegovo kodiranje v živo so opisali kot »izkušnjo čiste računalniške glasbe, ki črpa iz dediščine IDM in sodobnih eksperimentalnih tokov ter ustvarja cinematične ambientalne zvočne svetove, ki vzbujajo občutek osamljenosti v kibernetskem prostoru.« (J. Bužinel)
Njegova izdaja Pacification, pod psevdonimom Wanda & Nova deViator, je bila opisana kot »spretno premagovanje meja med resnim umetniškim in raverskim klubskim diskurzom«. Prav tako je bilo njegovo delo z Majo Delak opisano kot »energično nabito, z rezko, celo punkovsko ali underground poetiko« in »izjemno svežim prepletanjem različnih praks s področja gledališča, plesa, glasbe in intermedijske umetnosti« (nagrada Liberalne akademije Zlata ptica). Leta 2013 je prejel nagrado Ksenije Hribar za oblikovanje zvoka za predstave na področju sodobnega plesa.
Nastopal je na festivalih, kot so Ars Electronica (Linz), MENT (Ljubljana), EMAF (Osnabrüeck), AMRO (Linz), Netmage (Bologna), Iklectik (London) in Trouble (Bruselj), delal je v ljubljanskem laboratoriju za digitalne medije (Ljudmila) in lokalnem hekerskem prostoru Kiberpipa (Ljubljana), razstavljal v Galeriji Kapelica, Muzeju moderne umetnosti in MSUM Ljubljana ter s svojimi deli potoval po Evropi in širše (New York in Nova Zelandija).

https://lukaprincic.si/

Foto: Maša Pirc / arhiv MENT

Vstop je prost.

Produkcija: Društvo za sodobno umetnost X-OP
Soorganizacija: KID KIBLA in Združenje KODA MODRO

Nagrada e-odličnost 2008