Vito Oražem in Lela B. Njatin: Signum punctum

Vito Oražem in Lela B. Njatin: Signum punctum
10. 5.–8. 6. 2024
MMC KIBLA/KiBela

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Vita Oražma in Lele B. Njatin Signum punctum, ki bo v petek, 10. maja 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

VABILO (PDF)
GALERIJSKI LIST (PDF)

Ubesedene podobe in upodobljene besede. Črke in stavki, zgodbe in pogledi, studenci misli, izviri svetlobe. Čebri zavesti in posode spominov. Utrinki v mozaikih naše prepletenosti med predstavljivim in zamišljenim, stičišče neizrekljivega v središču zgodbe. Pripovedi. Sprehodi po stvarnosti in po pomnikih stvarjenja. Skozi prostor-čas, po prostorih čutenja in obstoja. Življenja. Slike. Znaki. Trenutki. Časni v preteklosti, brezčasni v sedanjosti. Hipni in ujeti. V vidno in izrekljivo. V obstoječe in gibljivo. V celovitost in enovitost.

Dvojina, dvojnost opazovanja, dvoumnost in preprostost, prostranost in čistost sklaplja besedilo s sliko, fotografijo razpre z zadrgo, odpre z gumbi in jo spusti ujeti čas v zgodbi, v tistem neskončnem prostoru, v katerem se obzorji stakneta.

Razstavljena dela so kompoziti fotografij, ki jih je ustvaril Vito Oražem, in besed, ki jih je ustvarila Lela B. Njatin. Ob eni izmed prejšnjih razstav, ki sta jo postavila na Instagram, se sprašujeta: »Kaj/kar beseda prispeva k fotografiji, kaj/kar fotografija prispeva k besedi.« Preko udeležbe oz. odziva obiskovalcev sta na platformi »hotela ugotoviti, kako komunikativno je "tisto več", kar nastane, če povežemo fotografijo in besedilno enoto, torej "tisto več" od načina, v katerem obstaja v fotografiji sami zase ali besedilni enoti sami zase«. Z analognim formatom sta v času pandemije »posegla« v digitalno okolje in samosvoje povezala analogno in digitalno, kar je lahko v času, ko je domala vsaka električna naprava tudi digitalna, lahko tudi diskutabilno.

Njuna vizualno-besedna umetnost je izrazno subtilna in večpomenska: včasih besede potegnejo podobo v melodijo, drugič podoba pritegne besede v ritem. Vzajemnost obeh elementov in interakcija z ostalimi vplivi v prostoru, kjer so njuna dela nameščena, odzvanja v zvočno-vizualni harmoniji, ki jo sestavljamo s svojo prisotnostjo. Dvojnost »medijev« vzpostavlja dialog, kot bi se s pogledom in sluhom, z mislimi in s čuti znašli v resničnih in hkrati vzporednih svetovih, kjer besedilo postane tudi vizualno in s fotografijo sestavlja samosvoje, intimno zaznane metapomene, s čimer se soočenje z njunimi deli prelevi v individualno meditacijo.

Obenem lahko tudi besedilni del jemljemo kot vizualnega, saj vsebuje grafične elemente, ki nadgrajujejo osnovno estetiko z mimikrijo, zakrivanjem in skrivnostnostjo. V procesu intertekstualnosti in interpikturalnosti se obe plasti prekrivata, in kot lahko imajo fotografije več pomenov, je enako tudi z besedami. Četudi se zdijo razumljive, še posebej, ko so napisane, niti same niso (praviloma) enopomenske, v raznih besednih zvezah pa lahko živijo veliko življenj, za kar razstava od gledalcev/bralcev pričakuje aktivacijo vtisa, prepoznavanje namigov in razmislek.

Biografiji

Lela B. Njatin je samozaposlena interdisciplinarna ustvarjalka sodobne umetnosti in književnica, doktorica znanosti, univ. dipl. filozofinja in lit. komparativistka. Živi v Ljubljani. V svojih delih pogosto povezuje likovno in literarno, večinoma pa se kreativno giblje med različnimi umetniškimi mediji, pri čemer uporablja pristope in materiale zunaj tradicionalnih parametrov.

Kot vizualna umetnica je leta 1980 prvič nastopila na skupinski razstavi Desevididasenekidela v Likovnem salonu v Kočevju. 2013 – njena prva samostojna razstava Nisem hotel videti, a uvidel sem v Galeriji Vžigalica/MGL, Ljubljana. Najpomembnejše samostojne razstave: 2015 – Djevojka sa pištaljkom. Koliko drugih je u meni, koliko mene je u drugima v Institute for Contemporary Art, Zagreb; 2020 – Anatomija domoznanstva v Galeriji P74, Ljubljana; 2023 – Mestni vrh. Fiksiranje točke III v Galeriji Gallery, Ljubljana. Nekatere izmed selekcioniranih razstav: 2012 – Življenjski krog (Evropska prestolnica kulture Maribor, postavljeno v Murski Soboti); 2016 – Narod si bo pisal sodbo sam (51. Borštnikovo srečanje, Maribor); 2019 – Tukaj. Nekoč in danes v Dvorcu Novo Celje (ZKTŠ Žalec); 2022 – Vračanje pogleda (MGML/Cukrarna, Ljubljana), Odtisi in vtisi 2 (MGLC, Ljubljana) in Majski salon: Modra črta – od renesanse do novih medijev (ZDSLU, Ljubljana; postavitev v KIBLI PORTAL v Mariboru); 2023 – Majski salon: Misterij Gea (ZDSLU, Ljubljana; postavitev v Zasavskem muzeju v Trbovljah) in 2023/24 – Vedno na voljo (Moderna galerija, Ljubljana).

O njenem vizualnem delu sta bila posneta dva dokumentarna filma: 2014 – Streli v Kočevju (režiser Rudi Uran), produkcija Studio Kramberger Uran, Maribor, in 1983 – Linije sile (režiser Marijan Osole), produkcija ŠKUC–FORUM, Ljubljana.
Spletišče: http://lelabnjatin.si

Vito Oražem je rojen 1959 v Ljubljani, do leta 1978 je živel v Kočevju, nato je študiral medijske znanosti, fotografijo, literarno teorijo in umetnostno zgodovino v Münstru, Kasslu in Osnabrücku, Magister Artium (MA). Od 1972 se ukvarja s fotografijo, vmes še z mail-artom, eksperimentalnim filmom, kserografijo in holografijo. Od 1980 predavanja in strokovni članki o medijem-imanentni estetiki, tudi članki o drugih avtorjih, npr. o Michaelu Najjarju 2001, Duanu Michalsu 2004, Jochenu Gerzu 2006, Ilki Lauchstadt 2009, Stanku Oražmu 2014, Šu Bingu 2020, soizdajatelj revije Vipecker Raiphan, Revue für Medientransformation 1981–84. Od 1988 do 1998 ustvarja multimedialne svetlobne instalacije s hologrami, videom in računalniškimi animacijami. Od 1992 živi v Essnu, kjer je član upravnega odbora Design Zentrum Nordrhein Westfalen/Red Dot Design Museum in od 2018 poslovodja pri Red Dot.

Njegova prva samostojna fotografska razstava je bila 1977 v Likovnem salonu Kočevje. Pozneje se je udeležil festivalov in razstav, med drugim v Baslu (FotoKopie – Fotografie und Imitation 1989), Berlinu (Räume aus Licht 1991, Holographic Network 1996), Dortmundu (Reservate der Sehnsucht 1998), Essnu (LichtFormen 1993), Hamburgu (Feuer Erde Wasser Luft 1993) Hannovru (Fotovision 1988, Die aufgehobene Zeit – W. H. Fox Talbot 1989, EXPO 2000 1996), Genovi (MEDIARtE 1983), Jeni (Botho-Graef-Kunstpreis der Stadt Jena 1998), Karlsruheu (Multimediale 2 1991), Kasslu (Photo Recycling Photo 1982, Ausstellung auf Plakatwänden 1982), Ljubljani (Galerija GT 1990, Nove tendence v nemški holografiji 1991, Oko in njegova resnica 2001, Signature – kompoziti fotografij in besedil 2015, Ljubljana se klanja Sloveniji III: Kočevje 2019), Melbournu (The Antipode Media Arts 1992), Montrealu (Image du Futur 1990 in 1991), Osaki (AU International mail art exhibition 1984), Osnabrücku (Experimental Film Workshop/Europäisches Medienkunst Festival 1983–1990), Perugii (Olografia, Holografie, Holography, Avanguardia dell' Arte Olografica 1992), Ribnici (Prepoznati in razpoznati 2006, Expatrioti I 2010, Expatrioti II – Vse svoje nosim s seboj 2013) Wrocławu (Film poza kinem 1985) in Zagrebu (westeast 6 1981, Media-Scape 1991) in ponovno v Kočevju (DASEVIDIDASENEKIDELA 1980, Kočevje 2000–2040: fotoesej v štirih dejanjih, prvo dejanje 2001, drugo dejanje 2011, Signature. Kar obstaja, kar se prigodi, kar pripoveduje 2022). Zastopan je v zbirkah Zentrum für Kunst und Medientechnologie, Karlsruhe, Skulpturenmuseum Glaskasten, Marl, Kunstmuseum Moritzburg, Halle (Saale), Museum of Holography Chicago, MIT Museum, Cambridge, Moderna galerija Ljubljana, Galerija Miklova hiša, Ribnica, Pokrajinski muzej Kočevje.

< Vito Oražem in Lela B. Njatin: Kompozit XVII, digitalna fotografija in digitalni tisk, 2018 (detajl); foto: Vito Oražem

MMC KIBLA/KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor
Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 14. ure