Šejla Kamerić: "I Really Really Really Really Really"

Šejla Kamerić:
"I Really Really Really Really Really"
9. 11. 2018–1. 12. 2018

Odprtje razstave: petek, 9. 11. 2018, ob 19. uri, MMC KIBLA / KiBela
Zajtrk z umetnico: sobota, 10. 11. 2018, ob 10. uri, artKIT

MMC KIBLA / KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor
ArtKIT, Glavni trg 14, Maribor
Razstava bo na ogled na obeh lokacijah.

Svet, v katerem živim

Šejla Kamerić je bosansko-hercegovska umetnica, rojena leta 1976 v Sarajevu. Diplomirala je na Akademiji likovnih umetnosti, na oddelku za grafično oblikovanje. Do leta 2000 je delala kot umetniška direktorica kreativnega združenja Fabrika v Sarajevu. Od leta 2002 je članica Evropskega kulturnega parlamenta. Šejla Kamerić ustvarja na področjih vizualne umetnosti, slike, instalacije, performansa, grafičnega oblikovanja, gledališča in filma.

Zaslovela je s pretresljivim delom iz leta 2003, plakatom, na katerem je mlado, atraktivno, lepo dekle, z napisom v angleščini: »Brez zob …? Z brki …? Smrdi kot drek …? Bosanska punca!« To je grafit neznanega nizozemskega vojaka, ki ga je našla na zidu v Srebrenici, nastal pa je leta 1994 ali 1995, ko je bila nizozemska kraljeva vojska kot del Unproforja v letih 1992 in 1995 odgovorna za zaščito Srebrenice in sokriva genocida.

V Mariboru predstavljamo pregled njenih del, ki so še vedno politična oziroma angažirana, tako v širšem družbenem kot v osebnem kontekstu. Čeprav se je Balkan od morije v 90. letih 20. stol. spremenil, osnovne strukture še vedno ostajajo, z njimi pa tudi predsodki. Spremenila sta se tudi Evropa in svet, žal ne ravno na bolje, saj smo v 21. stoletju priča največjemu eksodusu ljudi po balkanskih oziroma jugoslovanskih vojnah. Takrat so prebežniki in prebežnice našle svoje preživetje v Evropi, ki današnjim prebežnicam in prebežnikom vstop preprečuje s 'tehničnimi' ovirami, kot olepševalno politiki imenujejo rezalno žico, in z vso možno zakonodajo, na katero se sklicujejo posamezne države, ko je treba braniti čistost, argumentirati zaprtost in preprečevati drugačnost.

Podobno je bilo tudi takrat in skozi ustvarjalni opus Šejle Kamerić lahko ugotovimo, da tematiziranje vojne v Bosni in Hercegovini ni nikdar postalo passé, prej drugače, tamkajšnja vojna je postala svojevrstni 'vzor' aktualnim tretmajem prebežnikov in prebežnic s strani državnih oblasti. V 90. letih 20. stol. vsaj žice ni bilo, kljub temu da so bile na naših mejah protitankovske ovire in so države administrativno, z vizumi skrbele za otežene, včasih tudi nemogoče prehode meja.

Na slovenski meji, kot na vseh evropskih mejah vidimo vsaj dva vhoda, z napisom EU in z napisom 'drugi'. Kdo so ti 'drugi'? In kdo so 'prvi'. Segregacija se prične že na vstopu v države. Meje niso samo v naših glavah, so dejstva. Umetnica nas sooča s takšnimi in podobnimi paradoksi, ki jih uprizarja z različnimi postopki in v raznih medijih, da poudari vse kontradiktornosti (sodobnega) sveta in razbitost družbe, ki jo vzpostavlja politika, da vlada po staro-rimskem principu “Deli in vladaj” (Divide et impera). Svet in tudi Evropa vse bolj postajata splet različnosti, sestavljanka različnih strani, za začetek 'prvih' in 'drugih', kar se zgodi že takoj na meji.

Realnost, s katero nas sooča umetnica, se premika z ljudmi, z migracijami in iz osebne izkušnje, na kateri gradi Šejla Kamerič, postaja družbena resničnost, družbena resnica, ki jo prodajajo politiki, mediji in prebivalstvo oziroma določen del, neka skupina.

Kako potemtakem misliti svobodni svet in Evropo brez meja, si predstavljati skupno življenje v njej, če je tolikim onemogočeno, ne glede na razloge, ki so po potrebi politični, po potrebi pa socialni. Kjer je torej kraj, kjer odkrijemo, kdo v resnici smo, se v svojih delih sprašuje avtorica, ki jih bo postavila na svoji prvi razstavi v Mariboru.

Šejla je celovita umetnica, ki s svojimi deli praviloma intrigira občinstvo in tako se bo tudi predstavila v MMC KIBLA, pripravlja pa tudi novo delo, ki ga bo premierno razstavila v Mariboru. Prvenstveno dela v medijih fotografije, videa in filma, izvaja pa tudi javne intervencije, akcije in instalacije. Doslej je razstavljala po Evropi, Ameriki in na Japonskem in je prejela številne nagrade. Živi med Berlinom in Sarajevom.

Peter Tomaž Dobrila